Deda

Imel je naporno življenje, polno preizkušenj.

Včeraj ob 19.35 pa se je poslovil od nas. Svojo bolezen je premagoval v samoti in se boril do zadnjega trenutka - skupaj z nami in na koncu samo še s svojim sinom. G.A. je imel priložnost in zaupanje, da je skupaj z njim dočakal njegovo odrešitev.

Prilagajanje

Ker smo pridobili novega dojenčka, se seveda ogromno ukvarjamo z njim. Glavni problem je hrana. Za razliko od nas v družini, smo dobili psičko, ki ji hrana ni preveč pomembna. Veliko spi, kot vsi dojenčki, ko pa je budna, so ji od njenih igrač najbolj zanimive stvari, ki jih ne sme. Mogoče bomo imeli zdaj malo bolj pospravljeno...:-) Nogavice, stoli, vrečke, torbice, čevlji, copate... uf, kako je to zabavno glodati... Naše budno oko je do sedaj preprečilo večje katastrofe.
Sicer pa neskončno uživamo z njo. Uspeli smo jo tako scrkljati, da je v ponedeljek, ko sem delala, tulila tako, da ji je G.A. posvetil večjo količino svojega delovnega časa. Tudi, ko jo pustimo na vrtu, glasno demonstrira. Tuli, riga kot osel, cvili... Seveda samo, dokler je uboga srota - saaaammmmaaaa.....:-(
Pri vzgoji je najuspešnejši Miško, ki ji je takoj postavil jasne meje in Goya jih dosledno spoštuje. Ko bi jo le znal naučiti še vse ostalo.

Kdo je GOYA?

Pravilen odgovor je:
Goya je bil dvorni slikar na španskem dvoru.

In še en pravilen odgovor, vidite spodaj :

Stara sem 8 tednov in že znam biti takole pozorna. Ime mi je Goya. Sem Irska seterka in od včeraj živim v Kamniku.

Uf! Travniki, še posebej nepokošeni so moj posebni užitek. Kaj vse najdeš med temi tankimi vejicami in koliko vonjav!!! Tukaj so sigurno špancirali zajci in srne, v nosu jih čutim!

No, pohiti že, ne morem biti celo večnost pri miru! G.A. je zelo ljubezniv z mano in mu moram dovoliti en lep portret. Ampak nasmehnila se bom samo z levim kotičkom ustnic. Za začetek bo dovolj, da jih ne razvadim...

A se gre kdo skrivat?

Če me ne najdete sem v travi :-)...

Tale Bohinj me je pa zdelal! Samo trenutek počakajte, da si malo oddahnem...

Beograd

Zgodil se je Beograd in že ves teden se ukvarjam s tem kaj naj napišem. Zgodilo se jo toliko nepozabnega, vsaka malenkost je tako pomembna, da je ne morem izpustiti. Kar mi je najbolj ostalo je nepozabni rojstni dan, ki je seveda povezan z ljudmi, s katerimi sem bila. 44 članska druščina, ki je idealno funkcionirala in to ves čas! Potem sam Beograd, ki je zelen in ima dovolj zraka med stavbami. Mislim, da bi se moral naš vrli župan odpraviti tja. On bi sicer samo videl, kakšne betonske monstrume bi postavil po parkih in travnikih med stolpnicami. Ne verjamem, da bi se lahko ozdravil uničevalske manije. Beograd je - z eno besedo - LEP! In kar vas bo morda presenetilo, tudi čist. Z Wc-ji imajo še malo težav, ampak tudi to ne povsod. Doživeli smo vse... dobro hrano, na potoke Nikšičkega, glasbo, ki trga dušo, plesanje po mizah, toplino v odnosih... Toliko srčnega, da še nisem popolnoma 'nazaj'.

Ko sem prišla domov pa... Klapa, torta, otroci, prijatelji... Hvala M&M po domače T&P...Zdaj me to sploh več ne bi smelo pretresti... ali pač? Lepega se nikoli ne preobješ :-).

Danes se mi je zgodilo še nekaj lepega, krasnega..., kar pa bom še za kakšen dan obdržala zase. Lahko pa ugibate.

Draga MOJ(c)A!

Danes si stara :-D dovolj, da ti zaželim...
Vsega, kar koristi sproščenosti, veselju, optimizmu...
Da bi tiste k.....e p.......e, kdaj opravili drugi, brez, da bi jim morali to posebej 40x naročiti.
Veliko poguma, da si boš znala vzeti čas zase..

Nekje iz daljav se te spominjam in komaj čakam, da bova zvečer spili pivo.
Ni potrebno, da sva sami. Itak se znava pogovarjati brez besed.
In ne pozabi! Danes imava rojstni dan. To se res ne zgodi pogosto. Hvala bogu:-)!

Topel prijateljski objem je moje jutranje darilo.

Brnik

Kaj najprej pomislim, če kdo omeni Brnik? Na letalo! Danes sem po 'naključju' izvedela, da je moj blog tam precej bran. AOP me je prepoznal kot sovražnika številka 1. Ker imam konec tedna rojstni dan, imam krasen predlog. Ena vožnja okoli sveta bi mi prav dobro dela. :-) Z letalom seveda. Tako bom imela končno priložnost spoznati vsa nebesna bitja. To si zares že zelooo dolgo želim. Jasno, da bi mi krajši postanki na trdnih tleh tudi dobro deli in Brnik bi se odrešil sovražnika št.1...:-)
Sicer pa naj potolažim AOP in vse nadrejene, da njihovim delavcem zelo dvigam delovno moralo...

V pričakovanju...

Konec tedna bom eno leto starejša (zaradi česar se ne sekiram preveč, ker bom čez pol leta imela - (minus)rojstni dan in si bom tole enko modro odštela nazaj :-)). Kar je pomembnejše bom rojstni dan praznovala na poti Bratstva in enotnosti - Ljubljana-Zagreb-Beograd. Tega se pa prav zares veselim.
Danes, ob treh popoldan, se mi je dan postavil na glavo in nenadejano sva jo z G.A. odkurila v Planico. Ker je bilo potovanje službeno, sva morala opraviti še nujni sprehod po Tamarju. Ogledala sva si dom šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer bova (odločitev je padla danes) organizirala poletne počitnice za vso družino. (Pa ne samo za našo, ampak za 15 družin).
Prostor in kraj sta me zelo navdušila in komaj čakam, da bodo počitnice. Zadnje dneve, ko nisem ravno v najboljši kondiciji me itak rešuje le še misel na poletje in brezdelje. Poletje bo (upam), brezdelja bo bolj malo. Ampak delati v čarobnem okolju je tudi počitniško....

Gospod Miško in gospodična Etna

Gospod Miško je poglavar našega živalskega sveta. Poznal je vse živali, preživel vse živalske tragedije v našem domu.

Vedno se je postavil na vodilno mesto in ga tudi suvereno obdržal. Čeparav so sčasoma vse živali postale njegove prijateljice. Celo Zlatka, ki mu je vdano dovolila piti vodo iz njenega ribnika in ga med tem cukala za brke. Uboga Zlatka, je tisto noč, ko so bili na obisku roparji zaspala na hrbtu in se ni več zbudila.

To je edina Miškova frendica, ki jo še ima. Etna. Nasledila je Bela Bartoka, ki ga je (***nebomo gaimenovali) zastrupil. Enako je ***naredil tudi z našo dolgodlako tigro princeso SiSi. Princesa Sisi je bila z Miškom najdlje in je bila njegova zaupna prijateljica. Za njo je dogo žaloval.

Tole pa je naša bodoča mamica gospodična Etna. Scrkljana kosmata kepica, ki se pusti mečkati in prede tako na glas, da se jo daleč sliši. Gospodična je last naše I., in ima z njo zares poseben odnos. Muca zgleda črna, vendar ni. Na soncu se blešči temno rdeče, pod vrhnjo dlako pa je srebrno siva. Njena mamica pa je snežno bela. Prav tako je bil snežno bel in dogolas pokojni Bela Bartok.

Pravi mačji pogled. Papica bi ta hip kar prav prišla...

Od vsega živalskega sveta, sta ostala samo še tale dva. Nekoč je bil z nami še Pablo Piccasso Prezelj Prvi in Luna. Vse te živalice pa so zaznamovale naše življenje s prijetnimi doživetji in poskrbele, da si bomo nekatere trenutke za vedno zapomnili.

Spomini

Lahko bi rekla: 'Živ dolgčas teli prazniki.' Nobenih mailov, nobenih komentarjev, nič novega... Pa vendar...
Z G.A. sva pleskala mojo (najino) delovno sobo. Prekrila sva vse zgodbe, izgnala vse energije, zbrisala vso zbledelo nesnago, ki jo je prahec za prahcem zaznamovala zgodovina časa. Zdaj je čista, kot nepopisan list in čaka novih ljudi, novih zgodb, novih bolečin... Med čiščenjem sem v predalih našla tudi ogromno moje zgodovine. Stare zapiske s predavanj, pisma, zvezke polne mojih zapisov... Kaj naj obdržim, kaj zavržem? Vedno zagovarjam dejstvo, da vse nosimo v sebi, ko pa bi morala kaj vreči stran, se tisto trga od mene, da boli. Ko sem takole brskala po svoji preteklosti, sem videla, da mi je lepo. Pravzaprav zelo lepo. Pisma od mojih otrok, čestitke, sporočilca... prisrčna, radostna... Pravzaprav imam srečo, velikokrat mi povejo, kako radi me imajo. Pisma in sporočilca G.A., ta so tako... dobila bi vsak dan enega. Pisma moje N. - ob teh vedno jokam. Zakaj - najdlje me pozna, vedno najde bistvo. Moja velika opora si N. Našla sem tudi sporočilo, ki mi ga je nekega septembra napisala prijateljica M. S škarjami za rezanje piščanca sva rabutali sončnice. Tega večera ne bom pozabila in tudi pisma, ki je nastalo potem ne. Hvala ti M. Tudi danes si mi polepšala dan. Vesela sem, da si vedno blizu. Vse je odromalo v Magic box. Ko bom stara, se bom kratkočasila, ali pa bom ugibala, kdo neki je to pisal?!
Rezultat tega čiščenja je, da niti za hip ne bi smela biti nikoli nesrečna. Ampak tega si verjetno ne bom za dolgo zapomnila. Do naslednjega pleskanja zagotovo ne.

P.S.
Zato je tako pomembno, da še kdaj komu, kaj napišemo - z roko. Magic box bo z nami mnogo dlje od računalnika.