četrt

Zdele bom navijala za Argentino, zvečer pa za Ukrajino. Če me kdo ne mara, mi je vseeno. Itak vedno navijam za tiste, ki pol zgubijo, vendar bo danes drugače...

Bitka

Danes sem dobila bitko z ZRSZZ in podpisala pogodbo za subvencijo. Ker se po nesreči nisem zaposlila pod pravo šifro so me skoraj skenslal. Zdaj bom postala državljanka z lastnim tekočim računom. Ha!
Vprašanje:
Na kateri banki naj ga odprem in zakaj? Vesela bom predlogov. Ne vem ali naj jo izberem po najlepšem izgledu kartice ali pa morda po najlepšem tipu, ki sedi za šalterjem in mrko gleda v rdeče številke. Banke, ki bi kaj zastonj dodala menda ni.
Proslavim ob jabolčnem soku, ker so me vsi pustili na cedilu. Ne vem, zakaj nisem povabila soseda na pir. Danes sva se prav prijetno zaklepetala. Zdele pa res nimam jajc, da bi šla pozvonit s flašo v roki...;-)
G.A. jo je z luštnimi sodelavkami odkuril na morje, M. spi...
Skušam ujeti malo prepiha ampak mi ne bo uspelo, kljub temu, da imam vsa okna odprta. Vročina me bo frderbala.
No, vse kaže, da bomo le šli na morje. Ne vemo pa kam. Najeli bi kakšno prikolico ali pa apartma v prvi polovici avgusta. Če kdorkoli ve za kakšno ugodno priložnost naj prosim pove.

Fuzball

Od kar vem, kaj je to offsite (pojma nimam kako se to napiše - vem pa kako zgleda, me je končno po mnogih neuspelih poskusih naučil M.), gledam nogomet.
Čist sem navdušena in kadar G.A. ni doma, gledam celo sama. Če bi mi to rekel nekdo pred štirimi leti, bi ga ustrelila. Takrat sem imela že do potankosti izdelan načrt o ločitvi.
Jasno je, da sem najbolj navdušena nad Slonokoščenci. Zakaj? Ker tudi odlično plešejo :-) in sploh so srčki.

Vse mi je jasno

Bog je ustvaril kravo.

Rekel ji je: ''Morala boš na polje s kmetom in tam
ves dan trpeti na vročem soncu; morala boš imeti teleta in dajati
kmetu mleko.

Določam ti življenjsko dobo 60 let.''

Krava je dejala: ''Tole življenje je dosti pretežko,
da bi zdržala 60 let.
Zmeniva se za 20 let, jaz pa ti vrnem preostalih 40 let.''
Bog se je strinjal.

Drugi dan je Bog ustvaril psa.

Bog mu je rekel: ''Ti boš ves dan sedel pred vrati
gospodarjeve hiše in
lajal na vsakogar, ki pride mimo. Dajem ti
življenjsko dobo 20 let.''

Pes mu odvrne: ''Veš, 20 let je pa kar malo preveč,
če bom moral vse
življenje lajati. Daj mi 10 let, jaz pa ti vrnem
preostalih 10 let.''
In Bog je ze spet privolil.

Tretjega dne je Bog ustvaril opico.

Bog ji je rekel: ''Ti boš zabavala ljudi in
uganjala norčije, da se ti
bojo smejali. Tudi tebi dajem 20 let.''

Opica pa mu odvrne: ''Kaj?!? 20 let uganjanja
norčij? To je vendar
dolgočasno. Pes ti je vrnil polovico svojih let,
zato ti jih bom tudi jaz, prav?''
In Bog je ze spet privolil.

Na četrti dan je Bog ustvaril človeka.

Rekel mu je: ''Jej, spi, igraj se in se zabavaj,
seksaj in uživaj.
Nič ti ni treba početi. Ves čas samo uživaj. Tudi tebi dam
20 let.''
Človek se razburi: ''Kaj?!?! Samo 20 let?! To pa že
ne. Veš kaj, vzel bom
svojih 20, pa še tistih 40 od krave, pa 10 od psa in
10 od opice.
Tako bom
imel skupaj 80 let. Velja?''
''Prav'', je rekel Bog.

Zato torej prvih 20 let v glavnem spimo, jemo, se
igramo, zabavamo,
seksamo, uživamo in nič ne delamo. Naslednjih 40 let
suženjsko garamo, da
preživimo svojo družino. Nato 10 let uganjamo opičje
norčije, da zabavamo
svoje vnuke. Zadnjih 10 let pa posedamo pred hišo in
lajamo na vsakogar, ki pride mimo.

Tole analizo sem dobila po mailu - mislim, da ni daleč od resnice.

Uf, kero obdobje

Me priganjajo, ker se nič ne oglasim. Mislim, da sem hudo zbolela. Kakšni so znaki? Zapustil me je smisel za humor.
Dogajajo se res bedne stvari, katerih druge plati ne morem pogledati. Ne morem jih obrniti okoli, postaviti na glavo, pobarvati ali kakorkoli že - postaviti tako, da bi zgledale lepše, bolj optimistične, smešne...
Vmes pa se je zgodilo tudi kaj luštnega. Jasno je to skoraj vedno v zvezi z otroki. Oni mi znajo v enaki meri polepšati in tudi zagorčiti življenje. Vsaj tukaj je kozmično ravnotežje.
Ja, imeli smo valeto. Tako je najin drugi otrok, najina prva hči M. končala drugo obdobje v svojem življenju. Jasno je, da sem bila ponosna mamica. Da sem takole, na samem potočila kakšno solzo. Ne vem, kakšna solza je bila to. Ni bila od žalosti, verjetno od ganjenosti ali od želje, da bi znala tako, kot zna živeti zdaj, živeti še naprej. Njeno odraščanje je za naju kot starša precej lažje, ker ve kaj je odgovornost, ker dela zase in na sebi, ker ima jasne cilje. Kako nama je to ratalo, ne vem. Mislim, da midva nimava velikih zaslug za to. Da ona takšna je. Ali pač?
Le včasih ne bi bilo slabo..., če bi malo pomislila, kaj reče...khm... Po kom že ima to? Ziher po G. A., saj vemo da je on jako zgovoren človek... :-)))))
Druga pridobitev pa je - popravc iz matematike - a ne I.? Torej, lahko sem ponosna mamica, ena izmed mnogih, ki imam čast videti otroka, ki je preričan, da je hoditi po vrvi zabavno. Oz. je bil prepričan do nedavnega. Zdaj se bo nekaj časa pobiral in lezel navzgor. Nisem preveč vznemirjena, ker je otrok, ki noče ostati na dnu.
Sicer pa je zelo uspešno odigral eno od glavnih vlog v Noterdamskem zvonarju (Frolo), morda ga bomo celo videli na Kam-festu. Po kom je pa tale? ( Si ne upam napisat:-), G.A. bi bil užaljen)
Nimam nobenih fotk, ker se še vedno bojujemo z zavarovalnico za odškodnino okoli vloma. Čeprav je bila M. na valeti zelo luštna, Goya raste in bi tudi bila za slikat in seveda mali mačkoni tudi. Zdaj se že plazijo naokoli in gledajo.
A ne kolk nam je luštn?
Druge plati, tiste ta morbidne pa vam ne bom pisala. Nočem zasrati še bloga s takimi, zavzela pa bi precej strani pisanja.

Nekaj lepega?!

A kdo ni bil na Pikotovi poroki v soboto? Jaz sem bila in še ogromno drugih tudi. Bil je zares lep obred in upam, oz. Pikotu in Andreji želim, da bi ta lepota prevladovala v njunem odnosu. In, ker je bil dan že od vsega začetka lep, se spodobi, da se tako tudi nadaljuje. Zato sem se odločila in spremljala Klapo na njihovi sobotni pevski turneji. Sledila je še ena poroka v galeriji Repanšek, kjer je pela klapa. Nato smo jo ucvrli proti Idriji na koncert dekliškega zbora Radost, punce očitno pogrešajo moške in so jih povabile kot goste. To je zbor, ki vam ga od sobote naprej brez najmanjših zadržkov globoko priporočam ali pa vam želim, da ga po naključju slišite. Punce znajo delati glasbo. Dirigentka je dirigirala bosa, sproščena ... punce vejo kaj je to točnost v glasu, kaj je povezanost. Prvi del so pele slovenske ljudske - priredbe, ki jih še nisem slišala. Je bilo pa jasno, da niso zbirale po težavnosti. Niti ena pesem ni bila lahka, namesto pavze nam je prepevala kamniška Klapa, nato so deklice v drugem delu pele pesmi s sveta (Nemčija, Finska, Avstralija, Brazilija...) Treba je slišati, ker besed za to kvaliteto in dušo, preprosto ni.
Vplivi polne lune? Seveda so bili! Dejanja so dišala po konfliktih, ampak nihče jih ni resno vzel, kar je naravnost odlično. Naj se teden v tem duhu nadaljuje...

Zavedanje

Za sabo imam(o) naporen in žalosten teden. Srečala sem se s popolnoma novimi občutji, ki so zamajala moje doživljanje sveta in ki jih ne moreš srečati drugače, kot kadar doživiš nekaj dokončnega. Moje zavedanje do sveta se je poglobilo. Občutju, da vse enkrat počneš prvič, se je zelo intenzivno pridružilo še občutje, da enkrat vse počneš tudi zadnjič.
Zadnjič nekoga pogledaš v oči in enkrat se te oči zadnjič odzovejo. Zadnjič se z nekom pogovarjaš, zadnjič se ga dotakneš, zadnjič primeš roko, ki se enkrat zadnjič odzove... Zadnjič sediš z njim za mizo...Vsi ti dogodki ostanejo globok in dragocen spomin. Tako dragocen, da se mi zdaj zdi še bolj pomembno, da se zavedam vsakega trenutka, ki ga živim, da vsak trenutek želim posrkati globoko vase. Boleče izkušnje, ki jih vedno potiskamo stran, ki si jih ne želimo v bližini - pridejo. In kadar nas ujamejo nepripravljene, še bolj bolijo. Nagnjeni smo k načrtovanju - potem pa, kot strela z neba spoznamo, da ima vso moč in čas v rokah Življenje. Ko ni več življenja, se čas ustavi. Obstanemo na mestu, ne vemo ne kam, ne kako. Nič ni več pomembno. In, ker nečasa nismo opravili, se svet ni sesul. Vse čaka. In najtežje se bo spet prilagoditi vsakdanjosti. Kaj je pomembnejše? Da si z nekom? Da si ob nekom? Ali morda, da postoriš vse kar Moraš? Se da to izmeriti? Ne! Merimo čas, merimo, temperaturo, merimo težo, merimo denar... Veliko stvari merimo. Ali pa je vse samo utvara. Vrednot, kot so ljubezen, navezanost, dobrota... se ne da izmeriti. Prav tako se ne da izmeriti strahu, bolečine in osamljensti.
Tukaj ostane samo še upanje, da ni vsega konec v enem pičlem trenutku.