Hrepenenje

Sem popolnoma navadna zemljanka in zato, kljub temu, da imam vse, mislim, da imam skoraj vse. Hrepenim po tem, da bi se zgodil dan, ko bodo vsi štirje otroci toliko zdravi, da bodo šli v šolo. Hrepenim po miru, po samoti, po času brez vprašanj, ki zahtevajo več ali manj smiselne odgovore. Hrepenim po času, ki ne bo od mene pričakoval. Po času od katerega bom jaz pričakovala. Kaj?
Jaz neskončno miroljubno bitje, bi z orgazmičnim užitkom mučila besedo MORAM. Zato potrebujem malo primitivnega orožja, kot sta alkoholc , vžigalice in skodelico vode. Mučenje bi izvedla z neskončno močjo roke. Najprej bi ji odvzela moč (tej kruti besedi MORAM). Potrgala bi ji stran oba M-ja. Ko bi se izmučena valjala v kotu papirja, bi vzela en debel alkoholc in bi po njima nekontrolirano čečkala, delala krace, jima kazala pol twixa, dokler nebi alkoholca utrujena crknila. M-ja pa bi se še vedno trudila preživeti in bi prežala kot dve podivjani svinji iz ozadja. Nato bi s ciničnim nasmehom zanetila vžigalico. Moj obraz se reži od neskončnega užitka! Naredila bi resk in počasi približala smrtonosni ogenj. Opazovala bi, kako od alkohola pijana M-ja, s strahom drevenita in se maličita. Prepozno! Ogenj je pogoltnil z alkoholom namočen papir (naredilo je le še 'flaf') in od tiste grozne besedice bi ostal le še ORA. Nato bi plamene pogasila v 'šalci' vode.
ORA mora še malo živeti, ker še nisem zadovoljila svojih sadističnih nagnenj.
O bi spremenila v U. Pred sabo imam to čudovito osovraženo skropucalo, ki mi meri čas. URA! Prav počasi se lotim U-ja, po enakem postopku ga spremenim v smrdeči dim. Oh!
RA. Kaj naj s tem? Naj pustim živeti? Raje ne. Kaj, če se od nekje znajdejo tisti izgubljeni M in O?
RA - žal mi je, uničenje mora biti dokončno. Dodala ti bom J.

RAJ! Ko misli tečejo v neskončnost, ko želja nadomesti prisilo, ko se počutiš ustvarjalnega, ko nekaj narediš samo zase in iz sebe in s tem polepšaš svet.

Hrepenim, da bi se, le za hipec, tukaj ustavil RAJ!


(Zdaj ga znam ustvariti:-))