Dobro jutro

Silvesterska večerja. Mesni fondue + omakce + solate. Priprava otroci. Njami!

A je že kdo vstal?
Jaz prav nič nisem bila prikrajšana, ker itak malo spim. Bili smo doma - ob 22h sprehod v mesto, pogledat, kje so H. Strahotno pogrešam M. pa se nič ne oglasi. Na podsteršju je žuralo 10 najstnikov- so se lepo vedli;-), ob polnoči družinski ritual pred hišo, objemanje, lupčkanje in podobne prijetnosti. Po polnoči sva šla k moji sis - vsakoletni ritual, ki je nujen za dušo, potem sva šla še enkrat pogledat do H. - še vedno jih ni bilo.
Spat sem šla ob 04.00h, dve do tri ure kasneje, kot je v navadi, vstala sem ob devetih, tudi toliko ur kasneje, kot je v navadi. Alkohola skoraj nič, hrane malo. Rezultat = dobro počutje. V hiši je neka spokojna tišina. Najstniki ližejo rane prečute noči. Zaviti v odeje, ležijo na kavču in se delajo, kot, da gledajo tv. Vendar je pogled utrujen in odsoten. Joj, kako dobro se spomnim tega občutka. Še pet mesecev naju z G.A. loči od tega, da bodo v hiši štirje najstniki in še štirje meseci, da bo najin najstarejši polnoleten.
Sploh nimam občutka, da se staram, le otroci se. To pa paše. Zato se v zvezi s tem minevanjem časa, res počutim, kot en debil. Novo leto. 1. januar. So what? Kaj je drugače? Sem res eno leto starejša. Ne verjamem - to mi gre odlično od rok. Čez 10 min. bo koslilo. Sarma (hvala sis) in pire. Za nekatere zajtrk. Vse diši, lepo je pospravljeno, mir,...pravi blagoslov.