Bo-ma-žič
Pri nas imamo na obisku omo. Mamico od G.A. Zato ne praznujemo Božič, temveč Bo-ma-žič. To se dogaja prvič. Pri nas bo tri dni (upam, da bo zdržala). Še nikoli ni prespala. Pokojni Deda je parkrat zbral pogum in prišel za nekaj dni pomagat. Vedno je bilo brezupno. Mislim, naredil je ogromno, ampak vsled razpadajoče hiše, se ni kaj prida poznalo.
No, letos smo se odločili, da je ne bomo pustili same, kljub temu, da se je na vse kriplje upirala, da zapusti svoj dom in nekaj kur, ki morajo ubožice biti same. Kure so dobile za božičnico motovilec in čao, odpeljali smo se na Gorenjsko. Potem je bila naša Oma priča našemu družinskemu dogajanju. Vsi smo nekaj kuhali, rezali sekljali... in naredili božansko Bo-ma-žično večerjo. Fondi, 6 vrst solatk, omakce, teta M. je namesto Babi, ki ima zlomljeno roko, spekla potico. (No, namesto mene...:-)).
Ves čas sem se ukvarjala s tem, kako je gledati vnuke, ki ti kuhajo. G.A. je opravil funkcijo gospodarja in okrasil, kar še nismo. Obesil dve božanski zvezdi na vrata, ki se svetita do nebes, Božiček je tudi prišel in prinesel darove (Božiček nosi za hišo, tako imamo 12 novih kozarcev, voh (to je pri nas vok), metlico in ročno napravo za izdelavo špecljev). Da nas je lažje našel, smo prižgali eno škatlo sveč. Zer romantiš.
Namesto maše smo gledali Kekca (Nič ne doboš! Ti pa prav tako ne! Ti se uči, ti pa delaj - že včasih so tako zabetonirali otroško pamet.) in dali Omo spat.
Za enkrat je vse sproščeno in lepo. Oma ne kaže nekega navdušenja, ampak saj jo razumem. Niti v sanjah se ne želim postaviti v njeno kožo. V resnici pa ves čas to počnem. Nikoli ne bi rada ostala sama. Ampak vedno je tako - eden ostane sam. Žal.
No, letos smo se odločili, da je ne bomo pustili same, kljub temu, da se je na vse kriplje upirala, da zapusti svoj dom in nekaj kur, ki morajo ubožice biti same. Kure so dobile za božičnico motovilec in čao, odpeljali smo se na Gorenjsko. Potem je bila naša Oma priča našemu družinskemu dogajanju. Vsi smo nekaj kuhali, rezali sekljali... in naredili božansko Bo-ma-žično večerjo. Fondi, 6 vrst solatk, omakce, teta M. je namesto Babi, ki ima zlomljeno roko, spekla potico. (No, namesto mene...:-)).
Ves čas sem se ukvarjala s tem, kako je gledati vnuke, ki ti kuhajo. G.A. je opravil funkcijo gospodarja in okrasil, kar še nismo. Obesil dve božanski zvezdi na vrata, ki se svetita do nebes, Božiček je tudi prišel in prinesel darove (Božiček nosi za hišo, tako imamo 12 novih kozarcev, voh (to je pri nas vok), metlico in ročno napravo za izdelavo špecljev). Da nas je lažje našel, smo prižgali eno škatlo sveč. Zer romantiš.
Namesto maše smo gledali Kekca (Nič ne doboš! Ti pa prav tako ne! Ti se uči, ti pa delaj - že včasih so tako zabetonirali otroško pamet.) in dali Omo spat.
Za enkrat je vse sproščeno in lepo. Oma ne kaže nekega navdušenja, ampak saj jo razumem. Niti v sanjah se ne želim postaviti v njeno kožo. V resnici pa ves čas to počnem. Nikoli ne bi rada ostala sama. Ampak vedno je tako - eden ostane sam. Žal.
0 Comments:
Post a Comment
<< Home