13. 12.
Z G.A. sva imela predavanje v Knjižnici Domžale. Poslušalcev je bilo povprečno ne preveč, kar je bilo najbolj zanimivo so prišle zelo mešane generacije. Fino je predavati ljudem, ki pridejo radovedni in pogumni, da konec izkoristijo za vprašanja. V bistvu šele takrat predavanje dobi svoj pravi smisel. Uživala sem (sva) kot vedno.
Zdaj je za letos konec. Počasi se bomo pogreznili v zimsko-novoletne užitke. Jaz že vem kaj bom delala. 100x na dan bom pregledala vse kar smo ustvarili v teh kratkih dveh mesecih, valjala se bom po sedežni z otročki in G.A. in ne bom mislila NIČ! Razen, kako lahko še bolj lenarim. Upam, da mi kdo verjame;-). Aja, nujno moram v Strunjan po kamne. No, en izletek se bo že prilegel, a ne G.A.?!
Sicer pa je danes prav poseben dan. Pred 28 leti sem dobila prvo menstruacijo. Še zelo dobro se spomnim kako je bilo. Običajno nekaj, kar deklica komaj čaka in edina pozitivna plat, ki jo kasneje vidi v tem, da se stara. Kisla glista je tukaj izvrstno, fenomenalno in kruto realno opisala 'tiste' dneve. Vse večkrat skočim na njen blog. Jo bom morala dati med linke. Dejstvo je, da zares dobro piše. Morda mi je všeč tudi zato, ker vse napiše tako, da se bralci lahko zabavamo. In če njej do takrat ni bilo zabavno, ji je sigurno potem, ko napiše. Tukaj čutim nekaj skupnega. Zelo zabavno se je besen usesti pred računalnik ter dogodek pogledati z druge plati.
No, ostala sem pri neljubem dogodku izpred 28-tih let. Težko pričakovan dogodek je v sekundi, ko sem povezala bolečine v trebuhu, z madežem na perilu, postal nekaj, česar nočem več. Menstre sem imela dovolj v prvih petih minutah. Starša sta se zelo odrezala. Peljala sta me na večerjo, me podučila o možnih posledicah mojega odraščanja in me tolažila. (Saj to traja samo nekaj dni na mesec. SAMO???) (Nista mi povedala, da en teden na mesec, khm, ne bo najlepših intimnih užitkov (jasno - ko do konca odrastem), vse ostalo pa. :-))
Za darilo sem, poleg večerje, fasala VIR ne vem kolk - mislim, da 80. V plavi vrečki, ki so segali natanko od brade do tilnika. (Mojim letom primerno:-))
Itak imam vsled mojega razvoja štiri krasne otročke. Pa še vedno sem nehvaležna za ta 'dar'.
Pravijo, da smo ženske takrat zoprne. Pa ja de. Naj moški zračunajo, koliko časa zagonimo po wc-jih s pedenanjem ta zadnje. Da ne omenjam drugih nevšečnosti, ki ... Ma brez veze. Dons praznujem, ker je treba praznovati vsako reč. Vsaj vem, da sem živa. Dokler teče kri, si živ, pravijo. Potem si miren in trd. In takrat sem baje postala ženska. Šele pri trinajstih. Prej nisem bila -ne tč-ne mš.:-)
Na zdravje!
Zdaj je za letos konec. Počasi se bomo pogreznili v zimsko-novoletne užitke. Jaz že vem kaj bom delala. 100x na dan bom pregledala vse kar smo ustvarili v teh kratkih dveh mesecih, valjala se bom po sedežni z otročki in G.A. in ne bom mislila NIČ! Razen, kako lahko še bolj lenarim. Upam, da mi kdo verjame;-). Aja, nujno moram v Strunjan po kamne. No, en izletek se bo že prilegel, a ne G.A.?!
Sicer pa je danes prav poseben dan. Pred 28 leti sem dobila prvo menstruacijo. Še zelo dobro se spomnim kako je bilo. Običajno nekaj, kar deklica komaj čaka in edina pozitivna plat, ki jo kasneje vidi v tem, da se stara. Kisla glista je tukaj izvrstno, fenomenalno in kruto realno opisala 'tiste' dneve. Vse večkrat skočim na njen blog. Jo bom morala dati med linke. Dejstvo je, da zares dobro piše. Morda mi je všeč tudi zato, ker vse napiše tako, da se bralci lahko zabavamo. In če njej do takrat ni bilo zabavno, ji je sigurno potem, ko napiše. Tukaj čutim nekaj skupnega. Zelo zabavno se je besen usesti pred računalnik ter dogodek pogledati z druge plati.
No, ostala sem pri neljubem dogodku izpred 28-tih let. Težko pričakovan dogodek je v sekundi, ko sem povezala bolečine v trebuhu, z madežem na perilu, postal nekaj, česar nočem več. Menstre sem imela dovolj v prvih petih minutah. Starša sta se zelo odrezala. Peljala sta me na večerjo, me podučila o možnih posledicah mojega odraščanja in me tolažila. (Saj to traja samo nekaj dni na mesec. SAMO???) (Nista mi povedala, da en teden na mesec, khm, ne bo najlepših intimnih užitkov (jasno - ko do konca odrastem), vse ostalo pa. :-))
Za darilo sem, poleg večerje, fasala VIR ne vem kolk - mislim, da 80. V plavi vrečki, ki so segali natanko od brade do tilnika. (Mojim letom primerno:-))
Itak imam vsled mojega razvoja štiri krasne otročke. Pa še vedno sem nehvaležna za ta 'dar'.
Pravijo, da smo ženske takrat zoprne. Pa ja de. Naj moški zračunajo, koliko časa zagonimo po wc-jih s pedenanjem ta zadnje. Da ne omenjam drugih nevšečnosti, ki ... Ma brez veze. Dons praznujem, ker je treba praznovati vsako reč. Vsaj vem, da sem živa. Dokler teče kri, si živ, pravijo. Potem si miren in trd. In takrat sem baje postala ženska. Šele pri trinajstih. Prej nisem bila -ne tč-ne mš.:-)
Na zdravje!
0 Comments:
Post a Comment
<< Home