http://vezal.si/hobit/

Hobit's smile blog je aktiven na novem naslovu http://vezal.si/hobit/

 

Posodobite svoje zaznamke, blogrolle in RSS feede :)

Hobit's smile blog

03 December 2006

Čas, ki ga ni več

Minuli teden, jasno. Kaj se je neki meni dobrega zgodilo? Veliko!
  • Ponedeljek se je začel za oddajo Med štirimi stenami, kjer sva bila z G.A. gosta. (na radiu slo1) V studiu itak neizmerno uživam, zato vedno pravim, da, ko se bom naveličala tega dela - grem na radio. No, no, kar pomirite se - nič ne kaže, da se bom naveličala mojega dela.
  • Kar je še dobrega, iz dneva v dan napredujemo pri obnovi hiške in zdaj je že kaj videti. Zakaj ne pokažem? To paše v rubriko slabo.
  • Kar je še dobrega, sva z G.A. zaključila teden s seminarjem Zeleni ključ za starše, ki je bil eden ta boljših.
  • Dobro je tudi to - da bomo imeli za najlepšimi vrati, najlepši vhod!
  • Danes je bil športni dan v MB - saj že veste, da se rada vozim.
  • Med tem, ko sem se vozila, mi je moja mami omogočila pomoč in imamo odlično, do popolnosti spucano hišo. Hvala ti mami! Res mi je odleglo. Ne bomo menjali vrat, ker so zdaj stara kot nova!
  • Vsled tega, me danes ne bolijo vsi členki na prstih. Zelo dobro!
  • Ne smem pozabiti tega - skoraj ni bilo konfliktov. Eden (konflikt) je nekaj hotel - ampak nam ne dela zvonec :-). Nisva ga spustila, da bi stopil čez prag. Bravo midva!
  • Nedeljo smo zaključili skupaj z M. in P., kar mi je bilo v veliko veselje.
  • Klemen me je spet vlekel in potegnil z greznice. HB!

Slabo...

  • nagaja mi računalnik - spet.
  • šteka mi e-mail - spet.
  • na blog nočejo nobene slikce - spet.
  • otrokom skoz nekaj fali - spet.
  • ne da se mi delat - spet.
  • jutri je ponedeljek - spet.

Torej, nič novega ;-).

Uravnoteženo, ni kaj.

P.S.

Bila sem na koncertu Ad libitum. Nič ne bom pisala, ker sem ugotovila, da za tako resne reči še nisem dovolj velika. Kljub temu, da so peli odlično, sem dobila simptome majne punčke. Saj veste - ko so nas silili k maši in smo postali zaspani, gledali naokoli, (smola, v dvorani nad kavarno imajo popolnoma dolgočasen strop in še vezni tekst je bil beden!) spreminjali tekste v naših bučkah, vse nas je srbelo in žulilo... Vmes sem se ukvarjala z idejo, da imam mogoče uši. Opazovala resne poslušalce in izraze na obrazih. Potem mi je šlo na smeh itd. Ne bom več pisala, ker me bo ozmerjal M. in tudi malo stam me je. Moram še malo odrasti.

0 Comments:

Post a Comment

<< Home