Trenutek
Danes je bil tisti trenutek, ko sem popolnoma sama sedela na pragu pred hišo in bila neskončno srečna! Bil je tako pristen, da bi ga lahko delila s celim svetom! Naš dom postaja resničnost pretekle predstave. Težko je verjeti, da je lahko nekaj takega sploh možno. Mojstrov, ki so prej tavali po naši notranjosti, v stanovanju ni več. Vse je pospravljeno, diši in se sveti. Še klet in zunanjost in smo na koncu. Spoznanje, odrešujoče spoznanje je bilo danes - kljub temu, da je na trenutke tako, kot, da smo na koncu tudi z živci, se to ne bo zgodilo. Vsak mali projekt, ki je speljan do konca, nam tisočkrat povrne vloženo energijo. Takrat vsak 'mali' projekt postane ogromen.
Potrebujem malo več časa in bom napisala kaj več o ljudeh, ki jim rečemo izvajalci.
Lepo je, res je lepo! In košček te lepote je moje. Sanje? Ne, resničnost! Če so sanje bom še dolgo sanjala.
Potrebujem malo več časa in bom napisala kaj več o ljudeh, ki jim rečemo izvajalci.
Lepo je, res je lepo! In košček te lepote je moje. Sanje? Ne, resničnost! Če so sanje bom še dolgo sanjala.
2 Comments:
Ta trenutek je delila tudi z mano. Ko sem izstopil iz avta, me je poklicala in se pohvalila, da je to njen najsrečnejši trenutek v njenem življenju. Bila je že tema, pa sem rekel naj prinese fotoaparat, da bom njeno najsrečnejšo podobo ovekovečil in jo bo lahko prilepila tudi na blog, da boste vsi videli kako izgledajo ljudje v svojih najsrečnješih trenutkih. Pa se ji ni dalo! Potem jo je od nekod primahal še GA in tudi ni hotel po fotoaparat! Je rekel, da bom jaz dovolj priče. Samo jaz sem že star in minljiv, strašno minljiv! Fotka pa bi bila materialna in večna, strašno večna. S tem bi tudi trenutek sreče postal večen; ali pač? .....
By
Anonymous, at 5:55 PM
večen in srečen ;-)
By
hobit, at 8:11 PM
Post a Comment
<< Home