http://vezal.si/hobit/

Hobit's smile blog je aktiven na novem naslovu http://vezal.si/hobit/

 

Posodobite svoje zaznamke, blogrolle in RSS feede :)

Hobit's smile blog

06 December 2006

M'klauš

Pri nas praznujemo vse tri strice.
  • Prvič zato, ker je fino praznovati in se vsi zberemo na kup.
  • Drugič zato, ker gre mami končno v štacuno in naredi dobro večerjo.
  • Tretjič zato, ker itak, kar naprej kaj potrebujemo, zakaj bi vse kupovali starši;-).
  • Četrtič, zato, ker ne hodimo v cerkev, kljub temu, da je naša vera vse prej kot šibka in, ker nikoli nismo zadovoljni s ponudbo na volitvah.
Dobila sem rokavice in vischy-evo kremo proti gubam. (Od zdaj naprej na meni ne smete videti niti ene gube več! Niti tiste, ki se naredi zaradi določene vsote kilogramov preveč.)
G.A. je dobil darilni bon za masažo in ...ja, rokavice a ne!, da ne bo jokal.:-)
Najstarejši I. je dobil svojo prvo britvico in brivsko peno. Ko to kupiš svojemu otroku, je pa res poseben trenutek. Kar naenkrat je iz malega smejalčka nastal moški, ki se brije... in ima številko noge 44. Kadar me objame, mojo glavo lahko naslonim na njagovo ramo. Je to moj mali I.? Ne, to je moj veliki I.
Starejša hčera M. je dobila parfumček in še nekaj malega dišečega zraven. Tudi ona hiti v mojo višino. Spomnim se je iz časov, ko ni imela nobene potrebe, da bi hodila in govorila. Sedela je na tleh, z odločnim in jasnim izrazom ter z jasnimi telesnimi gestami natančno sporočila, kako bo nekaj prišlo 'samo od sebe' do nje. Dolgo časa je res prišlo.
Malo mlajša hči I., je tudi dobila parfumček in še nekaj malega dišečega zraven. Hiti za svojo sestrico in se močno spozna na kozmetiko. Rada je lepa. Ima pa še pridih otoškega v sebi, tako, da jo včasih še zalotim, kot tisto majhno mamino bitjece. Otroček, ki brez hrupa stopa po svoji poti in se ne pusti pretirano vznemirjati.
Najmlajši E. je dobil Lego - tehnic. Končno! Morda v poduk staršem, ki imajo veliko otrok. E. je imel veliko igrač od starejših, zato se sploh ne spomnim, da bi mu kupovali igrače. Včeraj pa je bil tako srečen. V hipu je ozdravel. In sem se spomnila, kako smo I. kupili lego kocke, ko je šel prvič k zobarju. Pri E. smo veliko teh trenutkov kar spregledali. Ni prav. Včeraj sem imela občutek, da je srečen prav zato, ker nismo spregledali tega, da je še 'majhen', ker smo mu dali pravico biti otrok.
Poleg daril sem od M'kauša dobila eno čudovito spoznanje. Hvala!

0 Comments:

Post a Comment

<< Home