Lenoba

Iščem nekoga, ki bi z navdušenjem namesto mene delal.
Vsa napetost preteklega časa se je zgrnila nadme. Nič se mi ne da, prav paše mi posedat, brat, nič razmišljat, biti doma, pogreznjena globoko v kavč (da slučajno ne bi kdo opazil, kako mi ni do ničesar)...
Morala bi sprazniti mojo delovno sobo, ker jo z G.A. vsakega 1. maja prepleskava. Upira se mi misel, da bi se morala naprezati, kam naj kam odnesem... Fuj!
Največ kar zmorem, je držanje knjige in že ta mi postaja pretežka. Danes sem brala do štirih zjutraj in padla v popolnoma drug svet. To mi ustreza, ker se potem ne ukvarjam s tem, kaj še moram, kaj je treba, kaj si želim, ne mislim na Luno in sploh je vse lepše, če se ukvarjaš s težavami imaginarnih junakov.
Maj je pri nas mesec praznovanj. Vsi najini otroci imajo rojstne dneve in jasno je, da se od mamice pričakuje max. udeležbo okoli teh dogajanj. Jaz pa si prav oddahnem, ko so te ceremonije mimo.
Sem v fazi preživetja, prav tako kot moj blog. Modreci pravijo, da čas prinese nove, tudi lepe izkušnje. Pustimo se presenetiti.

Mazohizem

Danes sem se odločila, da prekinem to žalost, čeprav mi je iz dneva v dan huje. Nočem nesrečna hodit po obli. Vsak trenutek, ko imam čas, prebijem na netu in gledam pse vseh vrst. To se mora nehat.
Kakorkoli..., vprašala sem se, kaj se mi je danes najlepšega zgodilo? Klemen in kosilo. Kosilo in Klemen.
Obiskal me je Klemen, to pomeni, da v kratkem pričakujemo prenovljeno stran VEZAL , kar že nekaj časa neučakano čakam in se tega iskreno veselim. G.A. pa se je potrudil in skuhal pasta italiana s špinačno omako. Very good! Zdaj veste, da tudi kuha dobro - če mi verjamete na besedo :-)...
Domen, upam, da se mi boš tudi ti zgodil v nekaj dneh... ;-), sedaj so ti minute štete:-).
Torej, dva, ki sta mi polepšala dan in jaz, ki sem to dovolila. Ponosna sem na nas!;-)

Vakuum

Tisti, ki še vztrajate, da boste ne tem blogu našli kaj ustvarjalnega, vas prosim, da vztrajate še naprej.
V meni vlada absoluten vakuum. G.A. se je vrnil, lahko bi bilo vse po starem, pa ni... Ne morem pisati o tem, kako se počutim. Ne smem videti nobenega psa, zato čim manj hodim ven. Po drugi strani pa neskončno hrepenim po tem 'kosmatem' dotiku. Skratka...poglejte vsake toliko, kaj dogaja pri Hobitki.

Kdo je G.A.?

Ne, to niso gospodinjski aparati!
Tako spoštljivo ime mu je nadel Klemen in se ga je prijelo. G.A. je moj mož in to že enaindvajseto leto. Gospod Albert. Kadar hočem biti malo hudobna, mu vedno rečem: 'Pika je imela Gospoda Fickota, jaz imam tebe.' ;-)
Sicer pa je prijazen gospod in tisto, kar me pri njem najbolj navdušuje so najini prijetni večeri. Debate, ki si jih človek za dolgo zapomni. Včasih je to zgledalo tako, da sem jaz kar naprej govorila, on pa je poslušal. ;-) Naenkrat pa je tudi on postal zgovoren in duhovit G.A. Jasno je tudi, da obstajajo dnevi, ko se naslonim na vrata kopalnice in si mislim: 'Ke sm ga najdla?' (prepričana sem, da on o meni NIKOLI nima takšnih misli! ;-))
Sicer pa se imam z njim prav fino.
Ena od njegovih dobrih lastnosti je tudi ta, da me vedno kadar ga milo pogledam kam pelje. Imam spisek nemogočih in 'nepotrebnih' izletov, ki sva jih opravila skupaj. Najhujši je ta, da sva šla v februarju 1991 za eno noč prespat na BOL (Brač). G.A. tudi zelo lepo poje in tudi poje vse lepo. Ima smisel za humor in kadar se drži grdo, to dela brez napake. Zna pisati. Jaz se zabavam z blogom, on piše knjige. In prav danes je G.A. že sedemnajst let očka, in sedemnajst let je od kar sem prvič rodila. Najin Izak ima sedemnajst let. Eno leto mu manjka do težko pričakovane polnoletnosti. Danes sva se pogovarjala, kaj vse mora še v tem letu postoriti na sebi, da si bo zares zaslužil ta naziv. Še veliko trdega dela ;-).
Ta teden sem sama. Teden brez G.A.? Bom našla kaj zanimivega, da se zamotim. Mogoče je to priložnost, da se naspim. In brez Lune... Tudi nočni sprehodi odpadejo... sama nimam nobenih ambicij, da bi se ob polnoči peljala na sprehod in si metala leseni kol... Pogrešam jo...zares jo pogrešam...in bojim se, da je ena od tistih povoženih zgodb resnična.
Trenutno brez odličnega sogovornika in popolne poslušalke...še dobro, da imam blog.

Žalostni smo

O Luni ni ne duha, ne sluha. Ves trud pri iskanju je brezupen. Do mene so začele prihajati zgodbe o povoženih psih. Sem sicer preverila na veterini, ampak kaj, če tudi oni ne vejo vsega? Zgodba o povoženem psu na Duplici prejšnji teden...pa ob progi na Mengeškem polju..., danes sem zvedela, da je bil tudi pri Noč in dan en povožen kuža... Vsi so bili črni... Ne vem... Obupujem.

Od kar pomnim sem bila v pasji družbi. Veliko osamljenosti in stisk sem preživela skupaj z njimi. Kakršenkoli se pojaviš pred svojim kosmatincem, vedno ima tisti jasen pogled 'tukaj sem'... Pogrešam jo, neznosno jo pogrešam. Vsakič, ko se zunaj prižge luč, pomislim, da je mogoče Luna prišla nazaj. Vedno je prišla in me ruknila z gobčkom v roko. To je pomenilo 'božaj me!' In tega nikoli ni imela dovolj. Če sem se kdaj odpeljala brez nje, je bila vedno huda. Ni me hotela niti pogledati, ko sem se vrnila. Avto je bil njen prestol. Samo, da se je vozila. Ure in ure. (To je imela verjetno po meni.)

Še jo bom čakala.

Luna***

http://www.mojpes.net/modules/oglasi/index.php?pa=viewannonces&lid=4997

Ni je.
Me pa kličejo ljudje, da so jo srečali na različnih koncih. Danes zjutraj je baje tavala okoli glavne avtobusne, včeraj okoli svilanitovih blokov... Ampak, ko jaz pridem tja, je ni več. Zato prosim, če jo kdo sreča, da jo prime. Še nikoli ni nikogar ugriznila. Zelo je prijazna in obožuje ljudi, sploh če jo čohajo. Če so res videli njo, me tolaži to, da je še živa. Ni mi pa jasno, kako, da ne zna domov...

...

....

Luna*

Še vedno nobenih novic o naši Luni. Vse, ki berete moj blog, lepo prosim, če lahko razširite poizvedovanje po njej. Zelo jo pogrešamo.

Luna

Kje si?

Še vedno jo iščemo!

HELP!

Danes je na 'špancir' odšla naša Luna. Ker to močno vpliva na počutje v naši družini in skrajšuje širino našega nasmeha, vas lepo prosim, da se ozirate malo naokrog. Tisti, ki jo poznate, veste, da je zelo prijazna gladkodlaka prinašalka. Če jo boste srečali prosim pokličite na 041811999, dobrodošli ste tudi, da poizvedovanje razširite v svet.

Zelena pika

Zjutraj, ojoj... Kaj vse bi dala, da bi lahko obležala, obstala, okamenela, v postelji. Ampak ne, naš dedi ima RD samo 1x na leto in ravno danes je tisti dan.

Med premetavanjem po postelji sem zagledala zeleno piko na moji levi roki. Skušala sem najti ime nove bolezni, ki jo imam, recimo: "Zelenivka, green dragon, plesnivo luščenje, starostna zelenivost..." Najbolj všeč so mi bili simptomi in posledice bolezni. Ves teden v postelji, z zaprtimi očmi, popolna tišina... O, paše. Potem sem opazila, da ima tudi G.A. zelenilo, le da ga ima on na desni roki. Pogledam najprej na eno oko, potem še na drugo, da izključim slučaj, da imam nekaj narobe z očmi. Oba ne moreva biti bolna, ne moreva ležat - to ne gre. In tudi Izak ima zelenilo. Ja, seveda imeli smo volitve. Ne politične, glasbene. Na račun Sun bita je pol Mrgoletov počečkanih. Upam, da bomo dobili 'žajfo' za najbolj množične navijače.

Zdaj smo že iz Bohinja in k jutranjemu stanju prištejte še do obisti nabasane želodce. Hudo.

Sun bite

Ja, zmagal so!!! :-)))) Upam, da sem ta prva, ki obveščam po blogu. Delajo DOBRO muziko. Užitek jih je poslušat. Toliko lahko povem v tem stanju, ob tej uri. Novo je še to, da je Seba čist zares črn in da nas bo sosed P. (ne M.) peljal en krog, prvo nedeljo po vstajenju. Kdaj bo vstal, nihče ne ve. Zdaj pa spat.

:-D

Vikend! Teh vikendov se neskončno veselim(o). Kako hitro pridejo, pa je kljub temu malo grozljivo. To pomeni, da se čas zares hitro izteka.
Sneg smo skidali...(v glavnem je to delo opravil M.), trobentice so spet spregledale, pes se je znova začel potepati, mačka bo mamica, naša M. je danes krasno odigrala vlogo druge žene v komediji 'Vzorni soprog'. Jasno je, da sem ponosna mami. Ob štirih zjutraj je prišla iz Francije brez glasu, ne bom govorila, kaj vse je počela, da je spravila zvok iz sebe. Bila je res krasna. Aja, in še ena posebnost se je zgodila - prijateljico M. sem videla podnevi - kar je zares posebnost. Najina navada je, da se dobivava po 23h... Takrat imava čas. Danes se je to zgodilo ob 19h. Neverjetno, tudi podnevi je luštna. Jutri pa Sun bite blesti v Šlakarju. Že zavoljo barve krvi bi morala it poslušat. A ne, Domen?

Saj ni res ... pa je!

Politikin Zabavnik, smo brali nekaj let nazaj, ko smo bili še malo mlajši (-25 let OMFG). V njem je bila rubrika z zgornjim naslovom. Spomnim se, da so tam zapisovali zares neverjetne stvari in prigode. Bila pa so nadvse zanimive - in verjeli smo jim - zaradi naslova rubrike. Danes je dan, da obogatim rubriko 'Saj ni res ... pa je'. Eden od mojih sosedov, je tudi Marko. Seveda ima nik, kar uganite ga! In Marko je priden fant - KIDA in to sredi Kamnika, sredi aprila. Takla mamo dons na naši ulici, verjeli ali pa ne. Torej dve neverjetnosti.

• Marko kida in je pridkan.
• Marko kida v aprilu 2006.

(Obkroži resnično izjavo)

SAJ NI RES ... PA JE!

April

1. april je mimo. Nihče me ni uspel nasamariti, kar je velik uspeh. M. ni napovedala kakšen vikend bo imela, zato je ob 'dober' glas in je preležala vikend. Jaz pa, kot sem že rekla sem se imela krasno. V soboto smo preživeli na Primorskem (Pliskovica, Dutovlje, Šepulje...) Vse kar vam lahko povem je, da je v prvi kleti (v Pliskovici) vino bilo najboljše.... Tam je tudi krasna učna pot, ki jo prehodiš le, če ne nasedeš prvemu vinarju-mi smo mu:-) G.A. je žlahti povedal, da se bomo povečali za enega družinskega člana in so se vsi kislo nasmihali. Ker je bil prvi april ni nihče verjel... še žal jim bo!
Nedelja je minila v celjenju ran in pisanju poslovnega načrta. Te birokracije imam počasi polno kapo. Jaz sem šla sicer spat že ob dveh, ubogi G.A. pa ob štirih zjutraj! To je samo uvod. Začeli so se razpisi in še nekaj bo takih noči. Ta hip pa se vračam z rd-ja od frendice I., kjer smo se prav luštno imeli. Kričim po sprostitvi. Verjetno bo najbolje če se malo zleknem poleg G.A.