Kdo je G.A.?

Ne, to niso gospodinjski aparati!
Tako spoštljivo ime mu je nadel Klemen in se ga je prijelo. G.A. je moj mož in to že enaindvajseto leto. Gospod Albert. Kadar hočem biti malo hudobna, mu vedno rečem: 'Pika je imela Gospoda Fickota, jaz imam tebe.' ;-)
Sicer pa je prijazen gospod in tisto, kar me pri njem najbolj navdušuje so najini prijetni večeri. Debate, ki si jih človek za dolgo zapomni. Včasih je to zgledalo tako, da sem jaz kar naprej govorila, on pa je poslušal. ;-) Naenkrat pa je tudi on postal zgovoren in duhovit G.A. Jasno je tudi, da obstajajo dnevi, ko se naslonim na vrata kopalnice in si mislim: 'Ke sm ga najdla?' (prepričana sem, da on o meni NIKOLI nima takšnih misli! ;-))
Sicer pa se imam z njim prav fino.
Ena od njegovih dobrih lastnosti je tudi ta, da me vedno kadar ga milo pogledam kam pelje. Imam spisek nemogočih in 'nepotrebnih' izletov, ki sva jih opravila skupaj. Najhujši je ta, da sva šla v februarju 1991 za eno noč prespat na BOL (Brač). G.A. tudi zelo lepo poje in tudi poje vse lepo. Ima smisel za humor in kadar se drži grdo, to dela brez napake. Zna pisati. Jaz se zabavam z blogom, on piše knjige. In prav danes je G.A. že sedemnajst let očka, in sedemnajst let je od kar sem prvič rodila. Najin Izak ima sedemnajst let. Eno leto mu manjka do težko pričakovane polnoletnosti. Danes sva se pogovarjala, kaj vse mora še v tem letu postoriti na sebi, da si bo zares zaslužil ta naziv. Še veliko trdega dela ;-).
Ta teden sem sama. Teden brez G.A.? Bom našla kaj zanimivega, da se zamotim. Mogoče je to priložnost, da se naspim. In brez Lune... Tudi nočni sprehodi odpadejo... sama nimam nobenih ambicij, da bi se ob polnoči peljala na sprehod in si metala leseni kol... Pogrešam jo...zares jo pogrešam...in bojim se, da je ena od tistih povoženih zgodb resnična.
Trenutno brez odličnega sogovornika in popolne poslušalke...še dobro, da imam blog.