Lenoba

Iščem nekoga, ki bi z navdušenjem namesto mene delal.
Vsa napetost preteklega časa se je zgrnila nadme. Nič se mi ne da, prav paše mi posedat, brat, nič razmišljat, biti doma, pogreznjena globoko v kavč (da slučajno ne bi kdo opazil, kako mi ni do ničesar)...
Morala bi sprazniti mojo delovno sobo, ker jo z G.A. vsakega 1. maja prepleskava. Upira se mi misel, da bi se morala naprezati, kam naj kam odnesem... Fuj!
Največ kar zmorem, je držanje knjige in že ta mi postaja pretežka. Danes sem brala do štirih zjutraj in padla v popolnoma drug svet. To mi ustreza, ker se potem ne ukvarjam s tem, kaj še moram, kaj je treba, kaj si želim, ne mislim na Luno in sploh je vse lepše, če se ukvarjaš s težavami imaginarnih junakov.
Maj je pri nas mesec praznovanj. Vsi najini otroci imajo rojstne dneve in jasno je, da se od mamice pričakuje max. udeležbo okoli teh dogajanj. Jaz pa si prav oddahnem, ko so te ceremonije mimo.
Sem v fazi preživetja, prav tako kot moj blog. Modreci pravijo, da čas prinese nove, tudi lepe izkušnje. Pustimo se presenetiti.