Samo Anđeli znaju, kako je u maju...

- je naslov ene od dalmatinskih pesmi. Kako je bilo na srečanju klap, je strokovno opisal Cic v 9. komentarju pod postom Trening IMAGO. Tukaj ni kaj dodati. Zelo strokoven komentar. (Lahko ga objaviš v Kamniškem občanu;-).)
Jaz pa nekaj o zakulisju. Po koncertu smo se zbrali v sobi poleg dvorane. Olajšanje pevcev je kazal njihov apetit in žeja. Posebnost tega druženja pa je, da se sprašuješ, ali ti ljudje sploh znajo govoriti. Peli so, igrali...kitara, mandolina, harmonika... Pesmi ganljive do solz, zapete z dušo in srcem. Ko temu dodamo še njihov smisel za humor... Tega se preprosto ne da opisati. Kljub utrujenosti in frustracijam, ki jih je narekoval dan, smo zdržali do enih zjutraj. Dan se je nadaljeval s pesmijo, najprej na kosilu pr Repn'k in zvečer v kavarni. Do tega trenutka. Zjutraj se odpeljejo domov. Kdaj si bomo že odpočili?