Noč

Noč je bila naporna in zabavna. Z G.A. sva se okoli 21h odpravila v Novo Gorico, kjer bova sodelovala v nočnem programu radia Robin. Popoldan me je začela mučiti huda utrujenost in sem že razmišljala, da morda tale moj zmenek ni najbolj pameten. Vse skupaj je potrdil G.A., ki je s svojimi komentarji utrjeval moje dvome v najin izlet. Kljub vsemu sva se usedla v avto in odpravila proti Novi Gorici. Nekje do Postojne sem se odločila in molčala, kot grob. G.A. pa je imel monolog o tem "Kako bom preživel jutri, za jutri in zaza jutri". Tudi meni ni bilo popolnoma jasno. Stiska je trajala, dokler se nisva usedla v studio. Prijazna voditeljica Martina, se je izjemno dobro pripravila. (To je seveda lahko storila vsled dobre www :-). A ne Klemen?) Ko pa enkrat sediš pred mikrofonom, se svet obrne drugače. Vsaj meni je to čarobno. Vprašanja so bila zastavljena v smislu debate, spoznavanja problematike in teme. Čas je mineval v metrih in kar naenkrat je bila ura tri zjutraj. Ljudje, ki so komentirali so bili nezateženi in prijazni... Po nekaj kavah in litrih vode, sva se odpravila domov. Strah, da naju bo sesulo, sva utopila v polovici sendviča in Red bullu in počasi napredovala proti domu. Tokrat v prijetnem in sproščenem pogovoru.
Ko sem se ulegla v posteljo, sem imela občutek, da mi srce utripa v ustih. Verjetno od neobičajne količine kofeina. Vendar sem neglede na kofein padla dol in zaspala. Nazadnje sem pomislila, če mi je mogoče srce skočilo v usta. Bojazni ni - ko sem se čez nekaj ur zbudila, sem ga že pogoltnila nazaj. Trenutno tolče na svojem mestu.