Živc
Prščipnla sem si živc. Pa ne med vrata al pa zadrgo, ampak med ene kosti. In to živc, ki gre iz prsnih vretenc nekam v pljuča, jetra, diafragmo in mi ne da dihat. Ker seveda mislim, da bom umrla, tudi spat ne upam. Kaj če umrem med spanjem, pol pa ne bom vedla, da nisem več živa. Kakorkoli že, boli ko satan!!!! Zadnji dan obožujem naklofen forte brez smetane in refleksno-consko masažo stopal. Napredek k zdravju je tak, da sem si vzela danes dela prost dan in zato sem že počistila pralnico, en del kleti, garažo, vhod in notranjost moje drage Kie.
Moj vdih je dolg 1,2 sekunde in ne preveč globok. Kajti globina je lahko usodna. Če grem v globino, me v jetrih prime krč in diafragma začne trzat, kot trza krava s kožo, ko se ji brencelj gor usede. Res strašljivo!
Moj vdih je dolg 1,2 sekunde in ne preveč globok. Kajti globina je lahko usodna. Če grem v globino, me v jetrih prime krč in diafragma začne trzat, kot trza krava s kožo, ko se ji brencelj gor usede. Res strašljivo!
2 Comments:
Eh ja, ta naša žlahta. Vedno najdemo kaj, za kar še noben dohtar ni slišu, če pa že je, pa vsaj ni za tako hudo obliko. Mi bolezen jemljemo resno, če že boli, naj boli orenk! :P
By
Domen, at 10:38 AM
Ko sem "umirala" sem te že hotla poklicat in vprašat, če je možno, da imam tudi jaz luknjo v pljučih. (Ne samo v gumi.) Ampak je bila ura tri zjutraj.
By
hobit, at 12:28 PM
Post a Comment
<< Home