Važičke

In tukaj smo tri važičke (ženski part naše družine):

Z G.A. bi morala do konca sestaviti omaro v kleti. Vsled krutega, debelega, okroglega in zloveščega znamenja na nebu, pa sva združno ugotovila, da bi to danes lahko bilo usodno.
Zato sva ugotovila, da je bolje potrošit nekaj denarja in sva se odpravila po fotoaparat. Zdaj imamo končno, po mnogih letih spet nekaj, s čimer se lahko dokaj kvalitetno vpišemo v zgodovino. Polna luna medtem ni počivala in jo je zagodla najini Kii. Kako močno, bo jutri naznanil mehanik. Sploh ne potegne in se vlači po cesti kot stara ciza. Ne bomo dovolili, da nas preveč spravi s tira. Saj je ja december!
Slikali smo se tako intenzivno, da imamo že čez 100 fotk. Od kar se nam je nepopravljivo pokvarila naša yasica, se nismo slikali. To pa je že kar nekaj let. V tem času smo kar precej zanimivega doživeli in nimamo nič dokumentirano. Manjka nam eno lepo obdobje našega skupnega bivanja. Po današnji intenziteti sodeč, bomo to max. nadoknadili.
Klet pa še vedno čaka. Ne vem, zakaj se od neučakanosti omara sama ne sestavi. Prav nič je ne zanima, kaj bomo zložili vanjo. Prav dolgočasna je. In tudi omare, ki sva jih znosila pred duri, stojijo na mestu kot častna vojska.
Mimogrede - če kdo želi previjalno mizo, ki je tudi omara, jo lahko pride iskat. Z veseljem jo podarimo. Nekaj let ne nameravamo prav nikogar previjati. Nimamo časa. Ker se moramo slikat:-)! Res smo važiči in to veseli važiči!