Nihče

Danes sem posvetila dan najini spletni strani. To se sicer ni zgodilo kar tako. Nekaj dni nazaj sem opazila, da moj računalnik zgleda nekam 'prazen'... Zginile so vse bližnjice v zvezi z mojo speltno stranjo, vsa gesla, vsa uporabniška imena vse, vse in vse!
V naši veliki družini nas je 6. Vsak ima svoje zelo posebno ime. (Zato, da so stvari jasne in da se sigurno ne zmotimo - če bi imeli npr. Špelco, ki je zelo lepo ime, bi lahko prišla sosedova namesto naše, če bi imeli recimo Markota, bi bil prepričljivo prvi sosedov...) Skratka posebna imena zato, da otroci ne tekajo sem ter tja brez potrebe. Imamo pa še nekoga, ki ga še nikoli nismo ne videli, ne slišali, ne vohali... Ime mu je NIHČE. Vedno kadar pride, je nekaj narobe. Recimo - kaj je razbito, ali razmetano, ali pretaknjeno, lahko je tudi polovico pomembnih dokumentov v računalniku zbrisanih. Nihče zbriše tako temeljito, da ni niti v košu. Nekega dne se je sam, zlobni Nihče podpisal z Iloninim imenom na leseno klop v kuhinji in nato še na kanto. Vemo, da Nihče za takšne zarote ne uporablja svinčnika ampak žebelj. Kako vemo, da obstaja. Preprosto. Kadar se pri nas zgodi kaj nenavadnega in z G.A. vprašava, kdo je to naredil, vsi otroci v en glas zavpijejo: "Nihče!"
Nihče pa prav gotovo, skrit v temnem kotu od užitka, da nam jo je spet zagodel, skače in pleše...

P.S.
Ne smem pozabiti omeniti, da me je iz zagate izgubljenih gesel rešil Nihče drug, kot Klemen, (moj izdelovalec in oblikovalec spletne strani), ki vestno spravi vse, kar jaz lahko izgubim. Hvala, Klemen. Preprečil si, da bi bila do konca blond. ;-)