Dopust

Vsi verjamemo, da je DOPUST takrat, ko nehamo delati, se vsedemo v avto in odpeljemo nekam - v druge kraje. Ali se vsedemo celo na letalo....
Pa ni res!
DOPUST je, ko DOPUST-imo, da se zgodi vse drugače, kot smo planirali. Naša družina je morala letos DOPUST-iti veliko tega. Dopuščali smo, ne da bi si karkoli od tega želeli od 17. julija naprej!

17.julij 2006
Ob 22h G.A. zunaj na klopci pije pivo, nakar se po ulici pripelje nekdo s kolesom, dvakrat zaokroži in ugotovi, da bo malo kradel. Kolo pusti parkirano na koncu žive meje in se odpravi peš, preskoči ograjo (sicer imamo tudi vrata in zvonec) na našem parkirišču in se nameni v hišo skozi odprta garažna vrata. G.A. sedeč na klopci vse to opazuje. Ko se je prižgala avtomatska luč ga je videl. Bil je JAKA ŠTRUCELJ - fant, ki je bil nekoč pri nas in si je z nami delil prostor za našo mizo...
Odnesel ni nič (tokrat), soočenje z G.A. je bilo neizbežno, policija se samo smehlja...


20. julij 2006
Naša Goya, je po daljšem bolehanju dobila diagnozo Myestenia gravis, kar pomeni odpoved perifernega živčnega sistema. Počasi ji je odpovedoval sistem delovanja gladkih mišic in, ko ni mogla več požirati hrane in pijače...je morala umreti.
To je bil hud šok za vse nas. Njeni bivši lastniki so bili tako prijazni, da so nam odstopili njeno sestrico. Prav tako je Goya. Prisrčna psička, ki nas razveseljuje in iz dneva v dan, ko je bolj domača počne večje lumparije. Zelo se je navezala na nas, mi pa nanjo. Kljub temu našo prvo Goyo še velikorat omenjamo.

21. julij 2006
Žalostni in brez velike zavzetosti se pakiramo za na morje. Niti sanjalo se nam ni, kaj vse bomo še DOPUST-ili.

22. julij 2006
Zjutraj se odpeljemo proti Puli. Natančneje v Premanturo. Tja smo se pripeljali z otrokom, ki je po poti dobil visoko vročino. Ezavu se je na nogi zastrupil žulj, ki se je razširil v zastrupitev limfe in sepso. Po šestih urah (med tem smo obiskali zdravnika) sva ga z G.A. odpeljala nazaj v Ljubljano. Ostali trije otroci so sami ostali na morju. Naivno sva verjela, da se naslednji dan vrnemo.

23. julij 2006
Ezava so okoli dveh zjutraj operirali. Imeli smo srečo. Nogica je ostala cela, če izvzamem luknjo, ki je nastala po operaciji. Ostal je v bolnici. Ni se smel premikati. Vozili smo ga na invalidskem vozičku. Dovolj kruta izkušnja, ki si je ne želim ponoviti, sem jo pa DOPUST-ila.

24. julij 2006
G.A. se vrne sam k ostalim otrokom v Premanturo, ki so zelo lepo skrbeli drug za drugega.

25. julij 2006
E. odpustijo iz bolnice na mojo željo, s konjsko dozo antibiotikov in berglami. Samo, da sva doma! Z vsem užitkom se zlekneva na kavč in skleneva, da bova pet dni crkavala od užitka v samoti. Skoraj nama je že uspelo, ko....

26. julij 2006
naju G.A. obvesti, da se družina vrača predčasno domov. Kljub najini želji, da jih še ne bi bilo....Vrnili so se proti večeru, v razsutem stanju. Ja, tudi nam se to zgodi.

27. julij 2006
Celimo rane. Iščemo vzroke I. tegob in njegove zoprnije. Za silo pokrpamo. Vendar to ni stik, ki smo ga navajeni. Zvečer gremo po GoYo. Prinesla je novih izzivov. Zvečer je prišel na pivo sosed. Imeli smo en prijeten večer. Končno!

28. julij 2006
Pogovori z I. v nedogled. Končno pridemo do bistva. Končalo se je s solzami in objemom. Na občino grem po dovoljenje za Ilono, ki naj bi jutri odpotovala v Bosno. Pretečen potni list. (Če bi hotela preklinjati....) Dirkamo v Celje, če pridemo do enajstih, ga lahko dobi danes... Zamudili smo tri minute. Ostala bo doma. Če pomislim, da je bila tudi v Premanturi z neveljavnim dokumentom, smo jo morda dobro odnesli.

Od 31. julija dalje
G.A. se loti obnavljanja špajze v kleti. 4. avgusta sva se odpravila v Ikeo, kjer sva kupila police. Po hudem garanju in pretegovanju sva jo otvorila 8. avgusta. Najlepša špajza na svetu!

7. avgust 2006
Dobila odobren kredit za obnovo hiše. Veliko vesela, malo prestrašena. Kakorkoli že, vila Čira-čara bo prenovljena. Ne bo se sesula v pozabljen prah.
Zvečer sva šla na pivo k M. in P., kjer sem ponovno dobila občutek, da imam ob sebi ljudi, ki jim ni vseeno zame. Dober občutek.

14. avgust 2006
Z M&M smo se lotili prenove. Z motorko in sekiro! Šla je živa meja in nekaj dreves. Aja, in za pol kleti nesnage. Energije na našem vrtu so se očistile in zablestele. Zdaj nas lahko pogledate direkt v dušo. Na začetku je zgledalo prav grozljivo. To je še posebej izražal G.A.

Kakorkoli, večino teh stvari, ki so se zgodile sem DOPUST-ila. Vse, razen Goyine usode bi lahko preprečila, če.... O tem raje ne bi.

Dopusta in dopuščanja je konec. Spet smo se vrgli v delo. Glede na to, kako se počutim, verjamem, da delo krepi človeka in onemogoči veliko dopuščanja.

Kam bomo šli nalednje leto, če ne na DOPUST?! Na POČITNICE! POČIT!