Smešno ha?

Po vseh mojih turobnih postih, je že cajt, da našpišem kaj zabavnega. Dogajajo se mi pa same takšne stvari, ki zahtevajo zelo veliko ustvarjalnosti, da spraviš kotičke ustnic vsaj za milimeter in sekundo v plimovanje.
Vikend je minil v stilu 'Peace wanted'! Raje umrem, kot, da se kam premaknem. Prečute noči zaradi vlomilcev so me res izčrpale. Zato sem se odločila, da bom raje po starem - cele noči brala. To je veliko bolje. Tako sem v dveh nočeh prebrala knjigo 'Umetnost krpanja' (Elizabeth Berg). Priporočam. Knjiga govori o družinski dinamiki, doživljanju in ravnanju staršev, razlikah... Zapelje te nazaj v spomine, spomni na preteklost... Fino, jaz imam to rada. Je pa nekaj res - nikoli mi ni bilo nič hudega.
Moji občutki so se več ali manj gibali okrog zadovoljstva, da imam sestro, s katero sva močno povezani. To čutim kot dragocen zaklad - in seveda hvaležnost staršem, da jim je to uspelo. Kako? Pojma nimam. Dobre stvari nikoli nimajo receptov. (Kar seveda ne pomeni, da nisva imeli obdobja, ko sva se medsebojno trpinčili in pobijali ;-))
Sicer pa smo včeraj imeli štajerske obiske. Kasneje sem zvedela, da tam okoli straši ptičja gripa. Izogibajte se me!
Radost me je res zapustila, ampak prisežem, da samo začasno! To niso znaki okužbe. Res ne!