Spet

smo zaspali. Spet smo lovili vlak. In spet smo popušili. Tako sem I. peljala v Ljubljano, opazovala v gužvi zaspane in depresivne obraze, ki so bolčščali ven izza zaledenelih stekel. Skoraj vsak se vozi sam. Tisti, ki se ne vozijo sami v glavnem mrko sedijo vsak zase. Redko vidiš par v avtu, ki je dobre volje ali, ki se celo pogovarja. Razen mene in I. On je sicer tiho, jaz pa po svoji stari navadi treniram obrazne mišice in razpredam vse mogoče. To je najboljša metoda proti gubam:-). Teli blesavi NMS-ji in 85% prisotnost pri predmetu nas ubijajo. S tem se sploh ne bom ukvarjala. Vsake toliko pač popravljam svoje nespanje s takšnimi izzivi, ki so na koncu koncev tudi nekaj prijetnega. Sva imela z enim otrokom eno uro čisto samo za naju.
Ker z rednim treniranjem obraznih mišic skrbim, da ostajam luštna, moram vsake toliko tudi k frizerju. To se je zgodilo včeraj. Tisti, ki me poznate, veste kaj se dogaja na moji glavi, kadar zanemarjam poklic frizerja. Postanem nekaj - kar se je včasih imenovalo Topsi (Vrta je nekoč na svojem blogu imel čudovito slikco), ali postanem podobna zamorcu, le da se je Bog zmotil in mi dal svetlo pegasto polt (simpatično) in čisto po nesreči nisem ta prava Pika Nogavička. Imam sicer vse, kar je imela Pika - razen opice, konja in skrinje s cekini. Imam pa veliko drugih domačih in divjih živali.
Frizer! A ti naredim malo reklame? Če si jo kdo zasluži, je to zanesljivo Tomaž. Radomlje. Tomaž Kveder. Zakaj že glih on? Ker je prvi frizer, ki že s pogledom obvlada moje nadglavje. Samo malo me ošine in reče: "Vem kaj bom naredu!" In res ve. Res naredi in to dobro. Naredi frizuro, zraven pa sfrizira še pogled - iz depresivnega pogleda nastane nekaj najbolj nežnega in milega na tem svetu! Sfrizira nasmeh, ki se samodejno, vsled oblike lasišča razprostre čez sleherno obličje. In kar je najtežje verjeti - sfrizira tudi držo telesa, ki proti koncu seanse postaja vse bolj pokončna in samozavestna. Ko se na kraju pogledaš v ogledalo, se začudiš in rečeš: "O saj to sem pa JAZ!"In lepota tega salona je tudi v tem, da te lahko obdeluje kdorkoli od zaposlenih, odideš luštkan in lep. In nikamor se jim ne mudi, kar je za nervozneže sicer lahko ovira. Če pa se prepustiš, je vse skupaj čisti užitek.
Ker sem bila včeraj luštna in lepa, s popolnoma novim stylingom, sem razmišljala, da je res škoda spat. Prvič, si lahko poležim moj čudoviti izgled. Drugič, kdo me bo v postelji videl? G.A. spi z zaprtimi očmi. Vsled razmišljanja in uresničevanja takšnih idej, smo se po frizurah valjali eno uro predolgo. Kljub temu, sem še vedno luštna in lepa;-)!
Aja, barva?! Heh, vsega pa ne povem. Če boste imeli srečo - me boste srečali!