Slabosti
Imajo me za človeka, ki nasmejano jadra skozi življenje in si ovire z levo roko vihti čez ramo. Velikokrat je res tako, imam pa tudi nekaj slabosti. Vseh jasno, da ne bom povedala, ker bi moj najintimnejši zaupni kotiček bil užaljen, če bi ga zamenjala z blogom. Moj zaupni kotiček ima ime - kličem ga wc. Tja se zavlečem, ko moja duša utrpi najbolj bedne trenutke svojega zavedanja. Jasno je, da blog ne more nadomestiti miru in spokojnosti, ki ju lahko ponudi wc. Zato bom govorila samo o stvareh, ki se vidjo z "avijona" (moja omiljena otroška beseda).
Slabost? Niti ne vem, ali je moja slabost, da ima hladilnik samo vhod, izhoda pa ne? Ali je to slabost hladilnikova? Vsekakor je moja slabost, da neutolažljivo rada jem. To pa pomeni, da mi v rojstnem listu piše, da bo moja osnovna življenska preokupacija hujšanje. Zgledalo je nekako takole:
Par minut potem, ko sem se rodila sem se temeljito pogledala v ogledalo. Tehtala sem nič manj kot pet kg. Od tistega trenutka dalje imam ves čas eno petino teže preveč. Že 40 let. Spomnim se obrazov, ki so rinili svojo radovednost v košaro komaj rojene dojenčice in vzklikali parole navdušenja o lepoti. Spomnim se resnice, ki je vela z njihovih zabuhlih oči - debela je, joj kako je debela... Pogosto sem pomislila, da bi morala koga pobruhati. Spomnim se vseh detajlov zgubanih čel in protez in šmink, ki so dišale po placenti. No, ja ne spomnim se več čisto dobro. Malo sem že pozabila, ampak mislim si, da je bilo tako.
Dejstvo je, da poznam ljudi, ki jih drugi spomnijo, da morajo kdaj pa kdaj jesti in poznam sebe, ki se spomnim, da moram jesti večkrat: najpogosteje kadar sem lačna in kadar nisem lačna. Kadar sem lačna se potrudim in pojem veliko, da potem dolgo ne bi bila lačna, kadar nisem lačna, jem, da ne bi kmalu postala lačna in tako dalje. Ves prosti čas, ki je vmes, hujšam.
Moja slabost je v tem, da mi ni nikoli slabo. Moja moč pa - v izjemno močni kontroli, ki me tolče po prstih in velikokrat na silo zvleče iz hladilnika. Vse bi bilo, lažje, če bi hladilnik poleg vhoda imel še izhod.
Ni vedno tako hudo. Včasih pa je še hujše.
PS.
Danes sem postavila moj drugi rezultat na Polikliniki. Žal sem pozabila pogledati cifro. Ampak bila je okoli 100.
Slabost? Niti ne vem, ali je moja slabost, da ima hladilnik samo vhod, izhoda pa ne? Ali je to slabost hladilnikova? Vsekakor je moja slabost, da neutolažljivo rada jem. To pa pomeni, da mi v rojstnem listu piše, da bo moja osnovna življenska preokupacija hujšanje. Zgledalo je nekako takole:
Par minut potem, ko sem se rodila sem se temeljito pogledala v ogledalo. Tehtala sem nič manj kot pet kg. Od tistega trenutka dalje imam ves čas eno petino teže preveč. Že 40 let. Spomnim se obrazov, ki so rinili svojo radovednost v košaro komaj rojene dojenčice in vzklikali parole navdušenja o lepoti. Spomnim se resnice, ki je vela z njihovih zabuhlih oči - debela je, joj kako je debela... Pogosto sem pomislila, da bi morala koga pobruhati. Spomnim se vseh detajlov zgubanih čel in protez in šmink, ki so dišale po placenti. No, ja ne spomnim se več čisto dobro. Malo sem že pozabila, ampak mislim si, da je bilo tako.
Dejstvo je, da poznam ljudi, ki jih drugi spomnijo, da morajo kdaj pa kdaj jesti in poznam sebe, ki se spomnim, da moram jesti večkrat: najpogosteje kadar sem lačna in kadar nisem lačna. Kadar sem lačna se potrudim in pojem veliko, da potem dolgo ne bi bila lačna, kadar nisem lačna, jem, da ne bi kmalu postala lačna in tako dalje. Ves prosti čas, ki je vmes, hujšam.
Moja slabost je v tem, da mi ni nikoli slabo. Moja moč pa - v izjemno močni kontroli, ki me tolče po prstih in velikokrat na silo zvleče iz hladilnika. Vse bi bilo, lažje, če bi hladilnik poleg vhoda imel še izhod.
Ni vedno tako hudo. Včasih pa je še hujše.
PS.
Danes sem postavila moj drugi rezultat na Polikliniki. Žal sem pozabila pogledati cifro. Ampak bila je okoli 100.
8 Comments:
Uvrščam se v skupino, ki ji ni potrebno jesti. Seveda, mislim na način, da se na hrano nikoli ne spomnem. Danes recimo še nisem jedla čisto nič. Aja, ravnokar sem zaužila jabolko. Jasno, vse zavolj lepe postave ( s katero me je Bog ali ata L radodearno obdaroval).
Moje telo funkcionira na stres. Kadar sem pod stresom, ne jem. Pod stresom pa sem glavnino dneva, tudi ponoči, ko spim. Če slučajno nisem, takoj pomislim, da je nekaj hudo narobe in se začnem tresti (sem pod stresom). Kadar z grozo ugotovim, da me nič ne skrbi, pomislim (po nekaj minutah sem že popolnoma prepričana v resničnost suma), da imam gotovo aids. Pred očmi se mi nemudoma pojavi slaba vest, takoj ugotovim, da sem blazno neodgovorna, da imam poleg aidsa še tri otroke. V to se tako vživim, da se mi P takoj zazdi največji mučenik, ker-gotovo sem okužila tudi njega. In tako naprej....S tem, da hladilnik nima izhoda, se še nisem ukvarjala. Menim, da bi to idejo bilo možno pretvoriti v osebnostno fobijo....ne vem samo, kje pri tem bi lahko spoznala svojo krivdo. Gotovo bi se našla pri obsojanju projektantov, ki so zadevo tako sprojektirali....(brez dvoma-uspeh zagotovljen).
Prepričana pa sem, da ne moreš biti sovražnik hladilnika in nadpovprečno pismen obenem.
Jaz sem pač sovražnik hladilnika, oseba brez idej, shujšana, kolerična, brez življenskega žara, sama sebi nevšečna,....A zamenjaš?
By
Anonymous, at 5:57 PM
...in dobro lažeš ali pa se slbo poznaš. Zadnji odstavek je popolnoma neresničen. Če ne bi bila zabavna in duhovita in ustvarjalana...ne bi mogla biti moja prijateljica.
By
hobit, at 6:09 PM
Še enkra: a zamenjaš? Če bi bila ti suha in ne bi ohranjala v spominu obupanih obrazov vseh tetic,..jaz bi ti bla fouš! Saj veš, da ženka foušija ne pozna meja. A si že kdaj pomislila, da te imam rada (zelo te imam rada) sam zaradi kil. Nisi, še hvala bogu. Si pa resnično ne znam predstavljati shujšane, nasmejane Lee, s toliko energije kot jo imaš. Bla bi zeloo hecna s šprajno (tisto, nenaravo) med nogami.
By
Anonymous, at 6:25 PM
Menim, da sva midve prav fin par!
By
Anonymous, at 6:26 PM
Dobr, dobr, get a room :)
Jaz sam sporočam, da bom ukradla idejo in na svoj hladilnik obesila napis izhod. Al pa še boljš tistega strička, ki beži skoz zelena vrata ob požaru. Računam na to, da me bo to pripravilo do tega, da bom iskala vhod kje drugje.
Se pa bojim, da bom vsakič, ko bom hotela iz bajte, pristala v hladilniku :)
By
ursa, at 8:06 PM
M. ne bi zamenjala s tabo. Ker bi se mi podrl ta prvi strop, ki bi ga skušala postaviti - že s papirja bi dol padel. In ne bi zamenjala s tabo, ker se nikakor ne vidim v postelji zraven P.
Urša - ideje ne rabiš ukrasti, samo uporabljaj, vse kar ti vesolje vrže pod noge. Moč njene uporabe pa nam le sporoči. Dobra si! Če boš odhajala skozi hladilnik, vsaj nikoli ne boš odšla lačna:-).
By
hobit, at 11:55 PM
A je mogoče govora o hladilniku? Kje? A je povhn? Pa "access granted" gor piše? Sej, pol smo pa spet tm. Pr uni kategoriji anoreksičnih, k se s tromestno cifro podpisujejo na vagi :-O Ne bom nikol pozabila, kako sm bla v prejšnem tisočletju fuuuul zalublena u enga tipa, pa ti greva midva mal v Zreče, pa na Roglo, pa nazaj v Zreče prespat, pa zjutri na zajtrk v restavracijo, pa si jest naložim en porcjon, tko za enga prcej lačnga, nakar moj takratni žrebec začne malo kašljati in pohrkavati, da če mi je mogoče nerodn, pa si ne upam naložit tolk, kolkr bi v resnic hotla pojest.
In jest, k sem se zmeri bl težko učila, pa počas dojemala, ga gledam ko žaba jajc in mi ni nč jasn. Kaj je on hotu men povedat v bistvu??? No, pol je pa končno izdavil, da on ve, da jaz velik pojem, k mam tako bol "polno" postavo (mater je bil vljuden, a ne - je bla huda računica zadi, taka s trem črkam... sex), pa da se zarad nega ne rabm zadržvat in lačna od mize hodt.
Matr je mel srečo, da je on sploh lohk sam šel od tiste mize po tej izjavi...
Kaj sm že hotla povedat - ah, seveda... Bom probala patentirat prostostoječi hladilnik z vhodnimi in izhodnimi vrati - to bo za ta najbl moderne kuhinje namest kuhalnega otoka - bo pač prehodni hladilnik tm stal. Bo mel poličke sam pr straneh, tko da bo dost placa za take ta rahitične, da bomo skoz hodil. Pa levo in desno s poličk jemal. Ampak pol pa ne bi blo švoh, če bi še o kakšnem stolu razmislila. Takem, ki se poklop, pa ga raztegneš sam v primeru velike nuje, ko maš poln naročje "zdravih prigrizkov".
Oh, če se je kdo čez tale traktat pregrizel - svaka čast. Pa če bo kdo mislil, da sem zrela za v Idrijo, zaprt oddelek, naj v svojo obrambo povem, da sem se danes celo popoldne ukvarjala z wunderšene dacarskim programom, ki ne prenese, da mu "uguziš" kakršnekoli podatke na disketi, ampak zahteva ROČNI VNOS podatkov. No in ker se klin s klinom izbija, sem se pač znebila še tegale balasta na blogu.
Amen. Ah, pa lahko noč vsem!
By
Anonymous, at 10:33 PM
Hvala za tole zabavno zgodbo. Upam, da bomo kdaj deležni zgodbe s Tajske, ki je ne bom nikoli pozabila:-)!!!
lahko noč
By
hobit, at 11:57 PM
Post a Comment
<< Home