Kaj dogaja

Včeraj sva z G.A. začela z novim ciklusom starševske skupine in kot vedno smo uživali skupaj in kot vedno smo ogromno naredili. Za prijatelje je čas potem. Zato sva skoraj sredi noči odšla k M. na eno pivo. Pomislila sem, kaj bi se zgodilo, če mi vzamejo noč. Kdaj bi šla potem obiskat prijatelje? M. sem letos videla komaj dvakrat. Brez noči, ne bi imela svojega bloga in nikoli se ne bi videla, kako luštna sem v moji novi pižamci. Ja, seveda mi jo je prinesel Dedek Mraz. Pa ne doma ampak pri K. Brez noči verjetno ne bi prebrala niti ene knjige. Potem ne bi bila zasvojena z branjem in bi mogoče želela spati.
Ko sva prišla domov, sem se razveselila pospravljene kuhinje. Kako malo je treba, da me otroci razveselijo. Vem, meni se zdi malo, za njih je to ogromno. I. je delala testo za pico, ki naj bi ga danes odnesla v šolo. Pokukala sem kako ji je uspelo. Nič, morala sem zavihati rokave in malo popraviti tisto reč, ki je bila bolj podobna nečemu bolj tekočemu. Zjutraj je I. ponosno pokazala, kako ji je dobro 'ratalo'.
Potem sem v postelji razmišljala, kdo si je izmislil spanje. Toliko idej se mi je rolalo po glavi, da nikakor nisem mogla zaspati in ko je ob petih zvonila budilka, sem bentila nad tistim, ki si je izmislil spanje. Sledila je ena ogromna šalca (skodelica) kave. Potem sem se lotila članka, ki bi ga že davno morala oddati. Sigurno je to najboljša stvar, ki sem jo naredila danes.
In zdaj naj bi zopet šla spat in potem bom spet morala vstati. Eno od tega mi ni všeč, ne morem se odločiti ali span(m)-nje ali vstajanje.
Ha, danes je 11.1. in štejemo 11 leto, ko smo prvič spali v vili Čira-čara. Razlog za praznovanje!!! Datum, ki ga imam najraje. Prinesel mi je dom, ki včasih zgleda bolj klavrno - treba bo zaustaviti zob časa. Ampak je naš in je topel. In letos ga bomo obnovili (na balkon bomo mogoče parkirali konja:-)). Tako, da bo topel od znotraj in od zunaj. Uf, tale 2006 bo mega!