Prazni, ki?

Tako nekako jaz razumem tole. Moralo bi biti nekaj praznega. Vrečka bonbonov, pogledaš noter - prazna, hladilnik - prazen, trgovine - prazne, želodci - prazni... Pa je ravno obratno. Živel dan, ko mi bo zjutraj spet krulilo po želodcu in ko bodo vse te vrečke nabasane z raznimi ???, prazne odromale s sredino pošiljko komunalnih presenečenj. Sicer pa je pri nas trenutek prazno-van-ja zelo blizu. Ko sva z G.A. imela nekaj dni najino čudivito sedežno v sobi, sva ugotovila, da absolutno ne paše k omaram. Po nekaj kritičnih razmišljanjih, kam naju to lahko pripelje, sva ugotovila, da edino v IKEO. Jasno je, da sva potem sklenila, da je sobo treba prepleskati... To delava te dni. Pleskava, sestavljava omare, o jelki še vedno ni ne duha ne sluha, venčka na vratih ni, ker Domnovega še niso izumili, advetni venček smo imeli celovečerni, ker so nam v enem večeru pogorele vse 4 sveče... Jelko bomo mogoče postavili za veliko noč... Tako je pri nas. Se pa veselimo in komaj čakamo, da se bomo zleknili in vdihnili malo praznine. To bo praznik!