Utrinki trenutka

Kaj je to optimizem?
Ko potiho rečeš otroku, ki neumorno naglas posluša MP3, naj da bolj potiho.


Tole je scena, ki nam gre že vsem na kozlanje. Ampak danes zjutraj sta bila pri nas dedi in babi. Dedi ima astmo in ga pri nas ni ubilo. Torej, nam gre zelo dobro od rok, tole s sesalcem.

Pucanja in živciranja imamo čez glavo, zato smo se odpravili na Dolenjsko, obiskat žive.

Zvita lisička nam jo je pobrisala pred nosom.

Bili smo povabljeni na vožnjo za Lado. Žal šofer še ni bil polnoleten in smo odklonili. Pa tudi s travo ima težave. :-)

Itak nisem hotla z vami in tud slikala se ne bom. A, da bi priznala da se imam fino? Se raje primem za električnega pastirja!

Kaj mi težiš. Splašila boš mojo miš!

Levo zgoraj se je skrila krava! Kako se zakamufliraš, se je naučila v ameriških filmih.

Bela omela. Božični blagoslov. Tale je moja. Šla bom rabutat, ker želim, da krasi naš novi vhod.

Kaj gledaš kot tele v nova vrata?

Ja saj, vrata imamo res nova in najlepša daleč naokoli in okoli. Jih bodo pa v četrtek že drugič odmontirali. Zakaj? Ker se jim strašno mudi in bodo zato tri dni dlje pri nas. Prvič horizontalno postrani, drugič vertikalno zvita, tretjič bom nekomu odtrgala glavo!

Oh, odkrila je najdražji pasji parfum . ČLOVEŠKO GNOJNICO! Zato ni šla do Pariza, le do Rogačic. Predstavljala sem si, kako bomo bruhali po avtu. G.A. bi moral vrečko namontirati na volan. Težko vidim, kako bruha, drži volan in gleda na cesto...

Evo ti parfuma! Zdaj boš videla, kako diši šampon!

Malo slaba fotka. Če dobro pogledate, sredi okna visi štrik. To sceno najdete na nekem dolenjskem pokopališču. Če koga prime, lahko uporabi pripomoček kar na britofu. Nič ni pisalo, če je kavcija.

In tako smo preživeli en prav lep dan. Paše.