Kdo pa sploh še spi?

Zdajle, ko bi bilo dobro svoje telo položit v horizontalo, sem se jaz zbudila. Ja, kaj naj počnem drugega, kot pišem, če sem pa brez sogovornika. Dnevi nočejo minevati, kar ponavljajo se, kljub temu, da je moj dan dnevu drugačen.
Vsak dan se zgodi toliko novega, toliko zanimivega, samo sobote ni od nikoder! Ko se bom prepričala, da je zares sobota, bom začela čakati eno drugo, novo soboto. Ali pa morda sredo, ali petek. Odvisno, kdaj se bo najavil kdo, ki se bo končno konkretno dotaknil naše Vile Čira - Čara.
Nekoč, ne tako dolgo nazaj, sem sanjarila o tem, da bi imela na kateri od radijskih postaj oddajo z naslovom 'Minute in metri za nespečneže, luzerje in samomorilce'. To bi z veseljem počela cele noči. Zamenjala bi vsakega, ki mora spiti na litre kave, da lahko vodi nočno oddajo. Ampak verjetno me nihče ne bi poslušal. Vsako noč peljem GoYo na sprehod in nikoli nikogar ne srečam. Vsi spijo. Kdo bi potem poslušal nekoga, ki noče prespati polovice svojega življenja?
O.K. Lahko noč. A bi mogoče kdo pivo?