URA :-(

Niti ni tako pozna, a meni se prikazuje pojstla! Kako sovražim to! Zakaj je ne premaknejo kar vsak teden, da bi nas še bolj zje...(zili)?
Kakorkoli, danes sem sadila rožice. Zdaj šele imamo lepo! Dokler nam Luna ne bo požrla nove cvetličarne. Mimo-grede, povedala sem ji, da bo ob življenje, samo če jih povoha, kako lepo dišijo. Posadila sem narcise, tri trajnice, ki jim ne vem več natančnega imena, trobentice - rumene, bele, oranžne, rdeče, roza in pisane ter eno resje za G.A. Nabrala sem tudi prvi regrat letos. KONČNO!!! Jedli smo ga za večerjo in se tepli za krompirčke, ki so se nahajali noter. Prava družinska, pomladna idila. Šopek zgoraj je bil posnet lansko pomlad. Povrnilo se mi je upanje, da se bo to ponovilo tudi letos.
Okoli mene že vse spi. Celo G.A.. Prav osamljeno je. Dokončala bom blog, moj vrč 'čaja', tekst, ki ga pišem, odigrala z računalnikom partijo taroka in nato bom podlegla še sama.