Vikend

Prav težko sem ga čakala. Marec je povezan s papirnato vojsko, raznimi roki in novimi projekti. Ene stvari se nikamor ne premaknejo. Sprašujem se ali jih premaknem sama, kar bi terjalo določeno mero neprijaznosti. Po drugi strani imam občutek, da se nekdo heca z mojo toleranco. Ja, blog trpi, ker se posvečam Vezalu. Čakam Klemna, da bo dal od sebe spremembe spletne strani. Za enkrat še čakam, že dolgo čakam. Tudi G.A. čaka. No, zdaj jo bo pobrisal v Turčijo in upam, da se bo lepo imel.

Ker se ne morem z ničemer konkretno pohvaliti, razen s tem, da še nisem ugotovila, če sem trajno izgubila kakšen pomemben dokument, bom pohvalila palačinkarno. Danes zjutraj, ko sva z G.A. zares v naglici hitela skozi dan in nisva spila niti jutranje kave, sva si jo privoščila v Lectarju. In to tisto, na katero smo se morali peljati z letalom v evropske prestolnice. Zdaj jo imamo v Kamniku! Kavo v lončku - ki jo lahko odnesemo s sabo. Na sprehod ali v avto. In še zelooo dobra je!

V nedeljo ob 17h je na Glavnem trgu v Kamniku praznovanje dneva pomladi, ki ga že tradicionalno organizira Moški pevski zbor LIRA. Tam se bo pojavilo tudi nekaj nagradnih kav iz lončka, ki se sprehaja z vami in tudi palačinkarna bo odprta. Njami....