Začetki enega dne

Ne enega. Tegale!

G.A. je vstal z levo nogo.
Jaz sem bila pa čist u redu! ;-)
Peljala sem GoYo ne sprehod in za začetek stopila v pasji drek na PLOČNIKU! Ne tisti, ki se je posral, tisti, ki je drek tam pustil, naj gre nekam. Z žvrkljajočim zvokom, ki ga je za sabo puščal moj čevelj, katerega se je drek z vso navezanostjo oprijel, sem se odpravila nasproti naslednjemu hudodelstvu. Ja, ja lepo jutro, pa rosa pa hribi in bla bla bla, kaj mi to pomaga, ko zagledam svoje ljubljeno kosmato bitje, kako se srečno valja po njivi polni gnoja. Grrrr, ubila jo bom! Zadavla jo bom! Ne bom je nikoli več pobožala....! Potem pa priteče k meni in me tako sreeečno in miiiilo pogleda...
Kaj naj? Pozabim na vse grožnje in začnem razmišljati, zakaj ravno meni drek smrdi? Verjetno z mano nekaj ni v redu. Travme iz otroštva? Moram vprašat mami na koliko ur so me previjali, :-D.