Uporabno dovoljenje
je končno dobila palačinkarnica - Lectarjev hram, katere uradna otvoritev je bila že zadavnaj 21.10. Lepota te otvoritve je bila, da je bilo VSE zastonj, da sem jaz imela ganljiv govor in da je Andreja Zakonjšek zapela Ave Marijo. Bilo je še veliko lepega, ampak vedno so pomembne prve tri stvari. Ne povem vam, da so palačinke naj....., kar sami se prepričajte. Ampak zdaj jih bo treba plačat. Ja kaj, kje pa ste bili v petek? Skrataka - ta petek, 28.10. se Lectarjev hram zares in za zmer odpre. Ob 07h zjutraj. Postavite se v vrsto, ker jaz hočem, da je 1. račun moj :-) Potem že imam darilo za 10 oblednico lokala. Samo še okvirček dobim...
Mojca, Peter, SREČNO!
Mojca, Peter, SREČNO!
4 Comments:
Študentje imamo popust! :)
Bo treba jit enkrat preverit, če res delajo boljše kot mati. :)
By
Anonymous, at 2:28 PM
Le preveri. Ne vem, če bodo boljše, ker otroški okus je zahteven. Definitivno pa so odlične in mnogih okusov. In še na študentske bone - ker imaš ravno to srečo, da si fasal status :-)!
By
hobit, at 11:39 PM
Govor na uradni otvoritvi palačinkarne, ki bo jutri začela obratovati zares...
Če bi se govor začel uradno bi govorili o Atrakciji. Ker pa se bom danes izognila uradnostim in uradnikom, pozdravljam Petra, Mojco, Ano, Urbana in Gašperja in seveda vse ostale.
Imela sem priložnost in čast, da sem kot prijateljica sledila nastajanjutega prisrčnega prostora, za katerega verjamem, da Kamniku prinaša veliko toplega in dišečega. Prostor, kjer se bodo tkale nove vezi, kjer se bomo družili – s srcem.
Lectarjev hram je nastal že davno, pred mnogimi leti, ko je mama Neža – Steletova Neža razveseljevala Kamničane s svojimi dobrotami, s svojim humorjem in veščinami, ki jih je imela malokatera dama.
Lokalu je dala ime in mu omogočila, da je pognal močne korenine. Sama sem takrat bila še otrok, ampak dovolj velika, da se dobro spomnim – tukaj sem jedla najboljši sladoled v mojem življenju.
In še zelo dobro se spomnim, da sem v šoli gledala Petra z majhnim zavidanjem, ker je imel doma tako dober sladoled, čeprav ne vem ali je bil takrat Lectarjev hram še odprt.
Veseli me dejstvo, da lahko verjamem v večnost dobrega.
Da imam priložnost videti, kako iz močnih korenin vzklije novo,
da preteklost ima svoj smisel,
da je minljivost čarobna ravno zaradi dejstva, ker lahko pričakujemo nekaj novega, da se lahko veselimo novih radosti in novih izkušenj.
Želja po takšnem lokalu se je v Petru verjetno prebudila veliko prej, kot smo zvedeli zanjo. In Lectarjev hram, je ponovno tukaj, verjetno mnogo prej, kot smo si mislili vsi skupaj, tudi Peter in Mojca.
Nekaj mesecev nazaj, smo se še sprehajali po zaprašenih prostorih, ki so bili prazni in hladni. Vendar so dajali vtis, da čakajo ustvarjalne roke, ki bo iz njih naredila prostor, ki bo vabljiv in topel.
Zelena, ki nas obkroža je barva srca in oranžna, je barva ustvarjalnosti. Ali to ne pove veliko?
Ta zasluga gre Mojci, ki je s svojimi idejami in iznajdljivostjo pridno krojila nastanek prostorov in jih obogatila z malimi detajli, ki nam, ko pozorno sprehodimo oko, padejo v oči.
Zato ne moremo govoriti o Atrakciji. Idejo so skovali in izpeljali ljudje. Ljudje, ki so družina in so s svojo povezanostjo in vztrajnostjo prišli do prvega cilja.
Do današnje otvoritve.
Lectarjev hram
Lect, to je nekaj sladkega, nekaj vabljivega
Hram – posvečen prostor, sobica, kamrica
V starih časih so fantje dekletom poklonili Lectovo srce in jim s tem pokazali svojo naklonjenost. Ni naključje, da je okoli nas mnogo src. In, ko si jih boste pobližje ogledali, boste opazili, da jih večina govori o ljubezni. Včasih imamo občutek, da se o ljubezni govori preveč, včasih se nam to zdi kičasto in nepotrebno. Pa vendar vsi hrepenimo po tem čustvu in vsi ga nosimo v sebi.
Dragi Peter in draga Mojca
Želim vama, da bi v tem prostoru ta simbol zaživel svoj resnični namen.
Da bi združeval ljudi.
Da bi tkal nove vezi.
Da bi zdravil vezi, ki so ranjene.
Da bi trosil radost in prinašal sladkosti naših misli in sanj na površje.
Naj sem noter prihajajo ljudje odprtih src in naj se tisti, ki vstopajo žalostni prebudijo v svoji radosti.
Verjamem, da bodo slastne Petrove palačinke, ki jih še sploh nismo omenili, veliko pripomogle k uresničenju teh želja. Nedvomno, bo Peter znal iz tega prostora narediti več, kot lahko vidimo ta trenutek. Prehranjevanje je lahko zelo prijeten in družaben obred, če je hrana pripravljena s srcem in ustvarjalnostjo. Kot gostitelj je Peter že davno dokazal, da mu ne manjka teh veščin.
Prostor je že blagoslovljen s svojo preteklostjo. Danes je prenovljen, prerojen, postavljen na novo, na temelju nove energije, ki nosi željo po uresničenju novih idej. Treba ga je na novo blagosloviti, zato vama z Albertom poklanjava ikono, na kateri je nadangel Mihael.
Pravijo, da je njegova poglavitna naloga, da zemljo in njene prebivalce očisti strahov.
V starih knjigah najdemo zapise, da je prav nadangel Mihael naučil Adama kako obdelovati polja in skrbeti za družino. Ob sebi nosi meč, s katerim nas osvobaja spon strahu.
Ob tej simboliki besede verjetno niso več potrebne…
Vesela sem, da vaju poznam in da sem lahko v vajini bližini,
Lea
Kamnik, 21. oktober 2005
By
hobit, at 12:18 AM
Imam račun št.1!!!
Dve kavi z mlekom, 400 sit! Vsi, ki niste vstali sami seb prpište, sem mela dnar (in moža) s sabo:-)
By
hobit, at 8:48 AM
Post a Comment
<< Home