Monday

Včeraj sem šla spat ob 22h! Tisti, ki me poznajo, so res lahko začudeni. Ampak po raznih opcijah: savna, Sirene... in neodločnosti sem izbrala svojo pot. In danes je ponedeljek, jaz pa ko rožca!
Prav paše. Prvič sem se zbudila ob treh in za sabo sem že imela 5 ur spanja. To je eno uro čez povprečje. Drugo bujenje ob petih. Spravit Izaka iz postelje je tako, kot bi mogla izvlečt Titanik iz morja. Vedno se mi zdi, da še spi, ko gre ob 6h na bus. Naslednje bujenje ob 7h - vsi ostali otroci. Če seveda nima nihče predure. Bujenje za preduro je ob 6.30.
Če vstajam takole po koščkih, po štirih urah spanja me marsikaj spravi ob živce. Danes pa sem z lahkoto vstala ob 5h in svet je bil mnogo lepši.

Ko sem se odločala, da bi imela svoj blog, sem se ukvarjala s tem ali bom sploh imela čas, da zanj skrbim. Bomo videli. Ali bo zanimiv. Bomo tud videli. Pravzaprav vidim smisel v tem, da kdaj, ko bi človek dal kaj iz sebe, napišeš in morda je komu zanimivo.

Tako slavnostno otvarjam svoj blog. Ne zato, da bi oboževalci stali v vrsti, ampak zaradi sebe. Če bo kdo imel potrebo po komentarju, pa je dobrodošel.