Mami

Danes ima moja mami rojstni dan. Ko otroci zrastemo, ti rojstni dnevi postanejo čisto drugačni. Otroci se ukvarjamo s tem, s čim lahko razveselimo svoje starše, s čim naj jim pokažemo, da nam ogromno pomenijo. No, jaz prav gotovo sodim med tiste otroke, ki so veseli, da imajo starše, takšne kot so.
In mami... moja je prav gotovo nekaj posebnega. Naučila me je ogromno stvari. Mislim, da je bila pri nas ona tista, ki je vse pogledala skozi radost, znala je vzpodbujati, znala je zamižati na eno oko, kadar je presodila, da je tako bolje, vzela si je čas, živela je predvsem za nas (kar zanjo ni bilo najbolje) in še veliko bi lahko pisala... Verjetno ji vse te lastnosti ostajajo, ampak zdaj ne živimo več tako blizu in postajajo pomembnejše druge stvari.
Kar bi rada povedala je, da sem vesela, da imam mamo, da mi je velikokrat hudo, ko ne morem tleskniti s prsti in biti ob njej, sem pač v obdobju življenja, ki mi tega ne dopušča vsak trenutek, da se velikorat v življenju vprašam 'kako bi pa ona to rešila?', da se pogostokrat spomnim naših 'ženskih' pogovorov, ko smo še vse tri sedele doma in kljub temu, da sem bila 'ta mala', sem se počutila odraslo. Morda so bili ravno ti trenutki odločilni za povezanost med nama s sestro.
Pravzaprav se ne vidimo dostikrat, pa kljub vsemu čutim povezanost in bližino.
Mami! Vse najboljše! Rada bi, da veš, da mislim nate in veš... prišla te bom objeti... verjetno v trenutku, ko me boš najmanj pričakovala. Ne obupaj nad mano.